Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem, posebno kandidatki.

Moram reči, res, da je bila njena predstavitev dobra in konkretna. Želim si, da bi ji to uspelo. Rekla je, da se je odločila za to kandidaturo, ker ji je predsednik Vlade določene stvari obljubil oz. njegovem temeljitem pogovoru, z njenem temeljitem pogovoru z njim. Upam, da bo držal besedo. Ampak s tem bom potem zaključila.

Rada bi najprej vprašala nekaj strokovnih stvari, potem pa tudi sama ne morem mimo tega nakupa. Ampak najprej glede stroke. Kar nas v Novi Sloveniji zanima, je težava v kazenskih postopkih, ki se v zadnjem času kaže, to je izločanje dokazov. Izločitev dokazov včasih dobesedno sesuje določen kazenski postopek in zadeve se prehitro zaključijo. Obtoženi odkorakajo domov zaradi tega, ker zoper njih kakor ne obstajajo dokazi, čeprav vemo, da so. Zato nas zanima, kje vi vidite problem izločanja dokazov? Je to morda zgolj neustrezno ravnanje organov pregona, to se pravi, da so to procesne napake ali mislite, da je treba kaj narediti tudi na zakonodajnem postopku? Zato, ker je zelo boleče in javnost težko sprejema, da dejansko je iz postopka jasno, da je nekdo naredil kaznivo dejanje, vendar zaradi izločitve dokazov mu to potem kakor ni dokazano in ni kaznovan tako kot bi moral biti.

Drugo vprašanje se nanaša na nezaupanje v Sodni svet in na njegove kadrovske odločitve. Če bi vprašali ljudi danes na cesti, kako so zadovoljni s sodstvom oz. če mu zaupajo, bi verjetno rekli, da mu ne oz. da niso nezadovoljni. Še bolj pa skrbi dejstvo, ki ga je naredila evropska mreža sodnih svetov, ki pa kaže, pazite, da sodniki menijo, da se v sodstvu ne napreduje na osnovi sposobnosti in izkušenj, ampak v tej raziskavi pišejo tako, da kar 40 % slovenskih sodnikov naj bi izrecno to možnost zanikalo. Če je to res, je zelo, zelo zaskrbljujoče, ker pomeni, da ni pogoj, da napreduješ v sodstvu in potem, da državljani pričakujejo, da sodijo najbolj sposobni, da ni pogoj znanje in sposobnosti. Ne vem, kaj je drugega, to ostalo lahko samo ugibamo. Torej sprašujem vas: kaj boste naredili, da bi se zaupanje v Sodni svet in seveda v njegove kadrovske odločitve, ki vemo, kakšne so, gre za imenovanje novih sodnikov, da bi se povečalo v javnosti? Kar je pa še bolj pomembno, da bi res lahko napredovali ljudje, ki so sposobni, se pravi, da gre za nov kadrovski pristop v delovanju sodstva, za profesionalizacijo. Navsezadnje bi bilo prav, da tudi za večjo dostopnost javnosti, mogoče javno glasovanje, ko gre za imenovanje sodnikov oz. izbor sodnikov, ki gredo naprej v imenovanje, poimensko glasovanje itn., da javnost dejansko ima možnost pogledati v njihove kadrovske odločitve. Kakšen je vaš odnos do tega? Kaj bi vi naredili oz. spremenili, ker vemo, da smo se pogovarjali tudi o možnosti spremembe te zakonodaje?

Zdaj pa na Litijsko. Veliko sta že vprašala moja predhodnika. Zdaj, če vas vprašam, kako bi se vi lotili nakupa te stavbe, boste verjetno rekli, da drugače, vendar, kako, kako vseeno komentirate morda to naivnost, tako kot je rekel minister za finance, bivše ministrice, da enostavno ni pogledala cenitve, da enostavno te cenitve ni bilo. Torej res, kako ocenjujete, kako je to možno, da naredi en minister za pravosodje, noben minister, noben župan. Upam si trditi, da si noben župan ne bi privoščil nakupa v veliko manjši vrednosti kot je ta, da ne bi naročil cenitve, čeprav mu to zakon izrecno ne nalaga, kadar gre za nakup.

In drugo. Ali po vaše sploh obstaja kakšna možnost, da bi prišlo do razveljavitve te pogodbe? Namreč, kot smo slišali v medijih, vendar Vlada zdaj ne ve kaj bo s to stavbo, denar je bil porabljen, govori se o nekih skladiščih, vendar nihče od trenutno odgovornih v Vladi, od predsednika Vlade do ministra za finance ne ve kaj bi s to Vlado naredili ali pa, s to stavbo naredili, ali pa recimo ministra za javno upravo. Se pravi, to je pravzaprav žalostno in verjetno ste vi tista oseba, ki imate že zdaj neko stališče kaj s to stavbo narediti, denar je pa bil zapravljen.

In tretje, kar je bilo poročano zadnje dneve v javnosti v zvezi s primerom dr. Dolenca. Jaz sem primer, bi rekla, preko medijev spremljala. Bil je odmeven, šlo je za ali pa gre za vrhunskega kirurga in vidi se zdaj, Evropa je odločila drugače kot naši pravosodni organi. Kako morda osebno, tako kot pravnica, kot bivša in kot bodoča ministrica vidite ta problem?

In še na koncu se vračam spet k predsedniku Vlade in k njegovemu zaupanju. Zdaj, ne smemo pozabiti, da je zgodba z nezaupanjem v pravosodje dolga že precej časa. Morda pa zelo, so bili vsi, ki delajo v pravosodju in sodniki razočarani od tistega njegovega slavnega happy enda, ampak to, kar se je pa dogajalo v začetku letošnjega leta, to je, to je bilo, to je pa že šlo čez mero dobrega okusa. In res, jaz mislim, da bi moral veliko hitrejše predsednik Vlade odreagirati in čudim se, da je vsaj zdaj odreagiral, in da ni čakal tri mesece, da bi predlagal novega ministra kot to zna narediti pri drugih področjih. Torej, gospa kandidatka. Kaj boste naredili, če boste izgubili nezaupanje predsednika vlade, ampak če se bo izkazalo, da predsednik Vlade ne bo držal besede, ki vam jo je dal? Namreč zdaj imamo v javnosti tak primer na področju zdravstva, ne bi več o zdravstvu, ker smo na nekem drugem odboru, ampak kaže se pa jasno, da ne samo, da je dal besedo, celo podpisal je dokument s Fidesom in zdaj je na ta podpisan dokument pozabil. Vam verjetno ni nič podpisal, sami ste pa rekli, da vam je dal besedo. Kaj boste naredili, če bo to besedo prelomil, kar ne bi bilo prvič. Hvala lepa.