Najlepša hvala, spoštovana predsednica. Spoštovani članice in člani Odbora za pravosodje in spoštovani vsi prisotni, ki nas spremljate! Naj na kratko v uvodu povem nekaj besed o sebi za tiste, ki se še nismo srečali v teh prostorih. Priznam, da odločitev, da sem danes tukaj pred vami kot kandidatka za pravosodno ministrico, ni bila lahka. Vsi smo iz medijev spremljali dogajanja zadnjih dveh mesecev, v takšnih okoliščinah sprejeti kandidaturo za vodenje ministrstva terja globok razmislek, ki pa res ni smel trajati dolgo. Predvsem pa je k temu botroval tudi zelo iskren pogovor s predsednikom vlade. Naj na začetku povem, da ne morem obljubljati čudežev. Zavedam se tudi, da v kolikor mi boste naklonili podporo, da imam zelo omejen čas do konca mandata, prav zato ne želim obljubljati, temveč poudariti realno izvedljive zadeve. Prizadevala si bom za odlično sodelovanje s sodno vejo oblasti, z vsemi drugimi deležniki, in če bi izbrala besede in izpostavila na primer sodstvo, bi uporabila naslednje besede, da bo vodilo mojega dela, nič v sodstvu brez sodstva. Ne bi želela soditi o aktualnih problemih, z njimi sem, kot sem že večkrat povedala, seznanjena zgolj iz objav v medijih, s tem pa se bom ukvarjala, ko bo narejena uradna primopredaja, ko me bo moja predhodnica seznanila tudi z vsemi poročili, ki jih je sama pripravila in na podlagi teh ugotovitev bom sprejela tudi nadaljnje potrebne ukrepe. Zaupam pa v pristojne organe, da bodo v čim krajšem možnem času opravili svoje delo in da bo javnost z njihovimi ugotovitvami tudi seznanjena. Sama pa že vnaprej zagotavljam transparentno delovanje, poslovanje in seznanjanje vseh zainteresiranih medijev z vsemi relevantnimi odločitvami v najkrajšem možnem času v skladu seveda z določili zakona, kar hočem povedati, je, da ne bom pometala pod preprogo, ampak bodo vsi podatki na voljo vsem.

Naj pa tudi, preden preidem h konkretni vsebini, komentiram objavljene informacije v enem izmed medijev, da se je pregrešno draga obnova na sodišču v Jesenicah pričela z mojim podpisom. Res je, da smo že takrat se zavedali stanja v vseh krajih Slovenije, kjer so sodišča, v kakšnem stanju so posamezna sodišča, ampak odločitev o javnem naročilu v postopku je bila sprejeta junija 2022. Prav tako bom tudi tukaj povedala, kar je bilo vodilo tudi pri mojem preteklem delu, da ne bom komentirala objav, odločitev pravosodnih deležnikov, četudi bi bilo to kdaj zelo zaželeno, všečno, četudi bi zaradi tega požela veliko odobravanje javnosti. Sama menim in verjamem, da tudi vi, spoštovane članice in člani odbora, da je sodstvo, tožilstvo, tudi policija, da naj opravljajo svoje naloge samostojno, neodvisno, skladno z Ustavo, z zakonom, z mednarodnimi standardi. Večkrat sem že sicer prejela neodobravanje nekaterih, ker nisem hotela kritizirati delo deležnikov niti ne drugih resorjev, ampak naj povem tudi tukaj, tako bom počela tudi v bodoče.

Naj kot podkrepitev tej moji odločitvi pa izpostavim sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Bavčar proti Sloveniji, ki opozarja tudi na posebno politično funkcijo ministra za pravosodje, da je v konkretnem primeru minister, pristojen za pravosodje, par excellence, utelešal politično oblast, odgovornost za organizacijo in pravilno delovanje sodišč, zato bi moral biti še posebej previden, da ne bi izrekel ničesar, kar bi lahko dajalo vtis, da želi vplivati na izid postopka pred višjim sodiščem. Ko sem prišla v prejšnjem mandatu na Ministrstvo za pravosodje, sem preklicala vsa dana pooblastila. Ne zaradi tega, da ne bi zaupala bodočim sodelavkam in sodelavcem, ampak predvsem zaradi tega, ker sem želela vedeti katera so ta izdana pooblastila, predvsem pa za to, da lahko vidim, katera znanja in kompetence imajo posamezni sodelavci in sodelavke. Lahko pa se tudi pozanimate, da sem tudi v primeru vodenja generalnega sekretariata nekako ohranila kontinuiteto s prejšnjim mandatom, in da sem prosila in tudi uspela pri vsej svoji prošnji, da so najodgovornejši ljudje iz prejšnjega mandata sodelovali tudi pri opravljanju najodgovornejših nalog mojega mandata. Ne pozabimo pa, da je bilo v tem mandatu kljub vsemu kar se je pojavljalo v javnosti, na Ministrstvu za pravosodje narejeno zelo zelo veliko dobrega, in da mogoče zaradi teh afer pozabljamo, res da bodo te afere dobile epilog z zaključkom postopkov organov za pregon kaznivih dejanj, ampak rada bi poudarila tudi to kar je bilo narejeno dobrega na Ministrstvu za pravosodje. Zato bi izpostavila, da je bilo za namen odprave zaostankov in enostavnejšega odločanja v upravnih zadevah, uvedeno odločanje sodnika posameznika, da so bili zaščiteni upravitelji oziroma tako imenovani žvižgači v javnem in zasebnem sektorju z vpeljavo varnih kanalov in tako zavarovani pred povračilnimi ukrepi, da je bilo okrepljeno varovanje osebnih podatkov, da je bilo z zakonom omogočeno, da ljudje dobijo povrnjen denar za globe, izrečene na podlagi neustavnih odlokov iz časa epidemije, in da v postopkih zaradi insolventnosti so poenostavljeni postopki, povečana njihova učinkovitost, da so odpravljene nekatere anomalije, predvsem pa, da je okrepljen položaj delavcev v teh postopkih. Mnogi izzivi pa še ostajajo, vendar verjamem, da obstajajo tudi rešitve.

Da bodo zaživele v praksi in pomagale ljudem v postopkih, da bomo pravno državo tudi resnično približali ljudem, bom seveda, spoštovani poslanke in poslanci, če mi boste naklonili zaupanje, potrebovala vašo pomoč. Sama vidim Državni zbor, kot me je učil tudi cenjeni kolega Miran Potrč, kot prostor, kjer poslanke in poslanci skupaj s strokovnimi sodelavci še izboljšajo zakonodajo, ki jim je dana v odločanje.

Najprej, če grem vseeno na vsebino, naj razjasnimo glede nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Strinjam se, kot sem že rekla, da je potrebno priti zadevi do dna. Zadevo raziskujejo pristojni organi in polno zaupam v njihovo delo. Sama ne bom s prstom kazala na nikogar. Smotrnost nakupa bom lahko komentirala, ko bodo znani zaključki preiskave, in če bo zadeva na sodišču, bo nakup stavbe dobil tudi svoj epilog. In če se je kdo pri tem okoristil, mora za to tudi odgovarjati.

V nadaljevanju pa bi želela povedati več o Ministrstvu za pravosodje, pa tudi o ljudeh, o javnih uslužbencih, katerim je potrebno izkazati zaupanje in spoštovanje. Kot bivša pravosodna ministrica vem, kot sem že večkrat povedala, da so na Ministrstvu za pravosodje, pa tudi v obeh organih v sestavi, tako Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij kot tudi v Upravi za probacijo, zaposleni vrhunski strokovnjaki in strokovnjakinje, na delo z njimi imam lepe spomine in mogoče je to tudi eden izmed razlogov, da sem sprejela to kandidaturo in s pavšalnim kritiziranjem žal razvrednotimo tako njihov ugled, predvsem pa ugled ene institucije - Ministrstva za pravosodje -, s tem tudi države in tako še zmanjšamo zaupanje ljudi v Republiko Slovenijo. In vem, kot sem že tudi povedala, da bi sodelavke in sodelavci, v kolikor bi imeli možnost sodelovati v postopkih, tudi opozorili na tveganja in nepravilnosti pred sprejemom odločitev. Jaz bi dovolj danes o tem, mogoče še potem, če bo kakšno vprašanje.

Zavedam pa se, da so najzahtevnejše teme pravzaprav naslednje: izvršitev odločitve Ustavnega sodišča glede položaja pravosodnih funkcionarjev, pa tudi plače podpornega osebja, prostorska stiska v zaporih ter manko pravosodnih policistov, nujne spremembe Zakona o kazenskem postopku, pa tudi Kazenskega zakonika, reševanje prostorske stiske sodišč in nova sodna stavba.

Dovolite pa mi, da se poleg teh v nadaljevanju dotaknem tudi drugih izzivov, ki jih vidim pa v naključnem vrstnem redu. V javnosti, na političnem parketu, je mnogo govora o korupciji v državi, mnogo je govora o zastaranju odmevnih primerov. Vsi moramo po najboljših možnih močeh delati v smeri, da bo pravna država tudi dejansko delovala in da bodo tisti, ki bodo delovali protipravno, za to odgovarjali. Zakoni in pravila morajo veljati enako za vse.

Spoštovani članice in člani Odbora za pravosodje, novembra lani je Državni zbor sprejel priporočila v zvezi z bojem proti korupciji in jih poslal Vladi. Predlagal je, da zaradi porasta koruptivnih dejanj se opravi temeljita analiza zakonodaje podzakonskih predpisov, ki urejajo preprečevanje korupcije, integriteto, transparentnost in kaznovalno pravo, da se pripravi predloge sprememb in dopolnitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, predvsem pa, da se čim prej predloži v parlament prenovljena Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Pripravo le te koordinira Komisija za preprečevanje korupcije. Resolucija je pripravljena, posredovana je Vladi v odločanje in verjamem, da bo, da bo v najkrajšem možnem času tudi posredovana v Državni zbor in, da bo njena obravnava tisti primeren čas, ko bomo lahko govorili tudi o potrebnih spremembah zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije in v sami vlogi Komisije za preprečevanje korupcije. Upam na tvorno razpravo. Mogoče niste vsi seznanjeni, ampak zadnja sprememba, usklajevanje zadnje novele je trajala šest let in v tem času se nas je zamenjalo kar nekaj ministrov.

Tudi veljavna resolucija je iz leta 2004 in 20 let kasneje je v stroki, pa tudi verjamem da širše še bolj, prisotno zavedanje, da je za učinkovit boj proti korupciji in tudi za uveljavitev ničelne tolerance do korupcije nujno upravljati s tveganji na vseh področjih države in družbe in prenovljena resolucija bo konkretizirana, potem tudi z akcijskim načrtom. V sklopu tega pa bi želela s pristojnim ministrstvom, pa tudi s poslanskimi skupinami nisem začela še pravzaprav nobene razprave ali tudi ne podala predloga govoriti zlasti o dvojem, tudi v luči aktualnih dogodkov. Najprej, da bi šli v spremembo zakona, ki ureja politične stranke, da bi ga dopolnili tako, da bi tudi individualni funkcionarji političnih strank bili zavezanci za prijavo premoženja KPK pa vseh drugih obveznosti kot jih imajo funkcionarji po ZIPK ter drugič, da bi razširili določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije tako kot je bilo tudi dano prvotno, tudi v času mojega mandata, vendar žal potem ni bilo tako tudi sprejeto, da bi bili zavezanci za prijavo premoženja poleg funkcionarjev tudi ožji družinski člani. Verjamem, da bomo o tem tudi debatirali v parlamentu.

Septembra lani je predsednica Republike Slovenije sklicala posvet ali pa nek sestanek predstojnikov Vrhovnega sodišča, Vrhovnega državnega tožilstva, policije in KPK, katerega namen je bil identificirati ovire pri preprečevanju, preiskovanju, pregonu in sojenju kaznivih korupcijskih dejanj in kot ministrica za pravosodje bi zagotovo priporočili, priporočila predsednici kot neki osebi najvišje stopnje integritete, da nadaljuje s tovrstno prakso. V maju lanskega leta je Evropska komisija predlagala novo direktivo s področja boja proti korupciji in Komisija za preprečevanje korupcije oz. tovrstne institucije imajo svoje mesto v evropski družbi. Temeljna naloga KPK je krepitev pravne države preko preprečevanja korupcije, krepitev integritete in v zreli družbi je takšen regulator dodana vrednost ne pa ovira. Vse to govorim tudi v luči, da letos 20. oktobra praznujemo tudi 20. obletnico Komisije za preprečevanje korupcije. V povezavi z učinkovitim preganjanjem kaznivih dejanj in tudi korupcije bi omenila Zakon o kazenskem postopku, zlasti v luči odločbe Ustavnega sodišča, ki se nanaša na prometne in bančne podatke, govorim seveda o noveli ZKPN, za katero pa mi lahko očitate, da smo jo pripravili in vam v sprejem predlagali v času mojega mandata. Ta določila smo iz različnih vidikov strokovno zelo tehtali s sodelovanjem Ministrstva za notranje zadeve, Policije in tožilstva. Seveda vedno in kot prvo je potrebno ščititi pravice vseh udeleženih, udeleženih v postopku, sama pa menim, da moramo tudi v luči ustavne odločitve iskati primerne rešitve in pristojnim organom dati tudi učinkovita orodja za to, da se lahko soočajo s pregonom in odkrivanjem kaznivih dejanj, zlasti s področja korupcije in organiziranega kriminala. Vsebina je nujna, kajti 12. avgusta letošnjega leta tako nastane pravna praznina glede ukrepanja policije in državnega tožilstva glede prometnih in bančnih podatkov in novela ZKPP je že bila poslana v prvi krog strokovnega in medresorskega usklajevanja. Obsežne pripombe, kolikor mi je znano, je podalo državno tožilstvo, predvsem z opozorilom, da naj se ne onemogoči učinkovito preiskovanje. Ob noveli pa je smiselno tudi preveriti vsebino glede izločanja dokazov. V predlogu te novele, ki je bila posredovana tudi že v usklajevanje to še ni zajeto tudi iz razloga, da se predvideva sprejem novele po skrajšanem postopku, zaradi časovnice. Razprava o spremembah glede ureditve izločevanja dokazov pa pomeni tudi večjo reformo Zakona o kazenskem postopku kar pomeni, da moramo pričeti čimprejšo, čimprejšnjo široko razpravo tako s tožilstvom kot s sodstvom. In ob tem, ko bomo delali to, verjamem, da lahko pristopimo tudi k iskanju zakonodajnih rešitev za celovito prenovo prikritih preiskovalnih ukrepov v luči razvoja informacijskih komunikacijskih tehnologij in jih prenoviti ter dopolniti s pooblastili, ki bodo policiji omogočala preiskovanje kaznivih dejanj v koraku s sodobnimi načeli, sodobnimi načini izvrševanja kaznivih dejanj; v mislih imam preiskovanje kaznivih dejanj na temačnem spletu, kriptirano komunikacijo, patruljiranje na spletu ipd. Žal se, mislim žal, tehnologija se tako hitro razvija, da je pravzaprav skoraj nemogoče slediti njenemu razvoju.

Ob spremembah kazenske zakonodaje zagotovo pričakujem poleg drugih pobud tudi pobudo za spremembo kaznivega dejanja nasilništva, zlasti v povezavi s posebnimi oblikami nasilja, ki se v zadnjem letu vse pogosteje žal pojavljajo tudi v različnih športnih panogah; konkretno imam v mislih tudi zadnjo eskalacijo na nogometni tekmi v Murski Soboti. In ob pripravi in obravnavi zadnje spremembe Zakona o prekrških v Državnem zboru je trenutno nujna novela. Podpiram sedanje namere, da se opravi in premislek in ustanovi posebna delovna skupina, ki bo pripravila tudi predloge za širšo novelo Zakona o prekrških.

Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024-2028 je Ministrstvo za pravosodje zadolžila tudi za pripravo strategije oz. programa vzpostavitve učinkovitih mehanizmov začasnega zavarovanja in odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega in premoženja nezakonitega izvora ter njegove hrambe in upravljanja. V povezavi s tem bi omenila tudi nujno potrebne spremembe Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Že v času mojega mandata smo začeli z analizo tudi v luči takrat odločitve Ustavnega sodišča, tožilstvo je predlagalo določene spremembe, v tem času so naredili tudi podrobnejšo analizo. Sama pa menim, da ni dovolj le popravek, temveč da moramo pripraviti nov, sodoben zakon, primerljiv z drugimi državami Evropske unije, recimo Italije ali Irske, ki bo omogočil tudi učinkovit odvzem premoženjske koristi. In potem je potrebno omeniti, da do realizacije tega, kdo bo upravljal s tem premoženjem, v preteklosti ni bilo, ker ni bilo doseženo soglasje, kateri resor je za to odgovoren, sedaj je to nekako posvečeno ali pa za to zadolženo Ministrstvo za pravosodje. Govorim o tem, da v direktivi o povrnitvi in odvzemu sredstev, ki je bila pred kratkim tudi dokončno usklajena, je pravi čas, da se pristopi k temu in da se ustanovita tudi dva urada, tako kot napotuje ta direktiva. Govorim o primerni organizacijski strukturi za odvzem premoženjske koristi, t. i. urad AMO in tudi Urad za upravljanje zavarovanja odvzetega premoženja, urad AMO, se pravi ARO in AMO.

Ko sem omenila spremembe Kazenskega zakonika, ne morem mimo vseh razprav v zvezi s 308 členom KZ. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je bilo od uveljavitve v letu 2008 do sedaj štirikrat spremenjeno oz. dopolnjeno in novela KZ-1G, sprejeta na predlog Državnega sveta, je občutno postrožila predpisane kazni. Oblikovana je operativna skupina za pripravo nujnih ukrepov za reševanje izzivov zaradi kaznivih dejanj v zvezi z migracijami in na to problematiko je opozorilo tako tožilstvo kot sodstvo; gre seveda za prezasedenost v zaporih. Razmere v zaporih, zlasti v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Ljubljani v delu, ko ta izvaja zapor, so zelo, zelo zaskrbljujoče. Menim, da bo to ena izmed prvih nalog, ki bo potrebovala sestanek z resornim Ministrom za notranje zadeve tudi širše že v naslednjem tednu. Vsaj če govorimo o zasedenosti v Ljubljani, je ta 183 %, Mariboru 150 % in preiskovalni sodniki se ob odreditvi pripora posvetujejo z ZPKZ, v kateri zavod bo obdolženec lahko nameščen. Slovenski zaporniški sistem ima kapaciteto za približno 250 pripornikov, trenutno pa jih je več kot 700. Večina prejetih storilcev teh kaznivih dejanj je tujcev, pri njih je podan razlog begosumnosti in poleg razmisleka o spremembi tako materialne kot procesne kazenske zakonodaje je nujno potrebno takoj pristopiti in zagotoviti dodatne prostore, kjer bi se izvajal pripor. Pregled števila kazenskih zadev, ki so jih sodišča obravnavala pokaže povečanje, v lanskem letu se je povečalo za več kot 100 %. V letu 2022 so sodišča obravnavala 248 zadev. V lanskem letu se je to povečalo za več kot 100 %, se pravi, so jih obravnavali 500. Pobude za spremembo, ki so že podane, gredo v smeri ponovnega znižanja minimuma predpisane kazni v okviru, ki bi omogočil izrek kazni izgona tujcev iz države, morebitna uvedba nove oblike pospešenega kazenskega postopka, ampak to so zaenkrat pobude, o katerih je potrebno z deležniki resno prediskutirati. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij se sooča tudi z rekordnim številom zaprtih oseb in prezasedenostjo, kar posledično zaostruje tudi kadrovsko stisko. Trenutno je v zaporih zaprtih 1808 oseb. Dosedanji ukrepi za izboljšanje razmer so se vršili predvsem v smeri premeščanja iz prezasedenih zavodov v manj prezasedene zavode. Ta ukrep, kolikor so mi sodelavci povedali, je izčrpan. Podane so bile tudi druge pobude za reševanje, o katerih, kot sem rekla, je potrebno pristopiti in iskati rešitve z vsemi deležniki, s policijo in z Ministrstvom za notranje zadeve.

V proceduri je sicer novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vsebuje tudi interventne ukrepe za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora, zaradi prezasedenosti tudi zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. Izboljšanje bo na nek način prinesla izgradnja nadomestnega ljubljanskega zapora v Dobrunjah, a če bi bil že danes v uporabi, bi zaradi števila trenutno zaprtih oseb že presegli razpoložljive prostorske zmožnosti slovenskega zaporskega sistema.

Novela ZIKS, ki sem jo omenila, je v drugem krogu medresorskega usklajevanja, predvideno pa je, da bi se zakon sprejemal po nujnem postopku. In pri vsem tem seveda, kot sem rekla, ne smemo poudariti tudi na kadrovske izzive, zlasti na pomanjkanje pravosodnih policistov kot tudi na njihov položaj. Ob omembi novele ZIKS, ki predvideva tudi uresničitev odločb Ustavnega sodišča z dodajanjem možnosti vlaganja prošenj na obsojenca za izvršitev kazni zapora s hišnim priporom, prošenj za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist v času prestajanja kazni zapora, pa bi rada omenila tudi povečanje števila probacijskih nalog, ki jih izvaja Uprava za probacijo Republike Slovenije.

In v okviru novega kohezijskega obdobja 2021-2027, da nekaj povem tudi o resorju, v katerem trenutno opravljam funkcijo državne sekretarke, so načrtovane aktivnosti, ki bodo pomembno prispevale tudi k razvoju probacije, na primer razvoj specializiranih programov za povzročitelje, delavnice za razvijanje socialnih veščin, tudi izvedba specializiranih strokovnih izobraževanj in usposabljanj za svetovalce.

Če preidem na področje civilnega prava sem vesela, da je bil konec leta sprejeta novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki smo ga pripravljali, začeli že v času mojega mandata. Zaskrbljujoče pa je stanje na področju upravnega sodstva, kajti kljub lani sprejeti noveli Zakona o upravnem sporu ta sprememba ne bo dovolj, če ne bomo istočasno, ko bomo dodajali nove naloge najprej kritično premislili o tem ali dajemo nove naloge upravnemu sodstvu, če pa že, jim bomo dali in ko jim bomo dali, predvidevam, da bo, da zagotovimo tudi primerne pogoje za njegovo delo. Nadaljevati je potrebno z digitalizacijo in informatizacijo pravosodja, pri čemer mora biti ta vse bolj usmerjena tudi proti strankam. Pozdravljam, da so bili konec leta izpolnjeni tehnični pogoji in da je tako od 15. 1. mogoče vloge, listine in pisanja vlagati po elektronski poti, na primer v zapuščinskih postopkih, v postopkih za določitev, za dovolitev sklenitve zakonske zveze, kot tudi v zakonskih sporih, v postopkih za varstvo koristi otroka, v postopkih, ki ureja preprečevanje nasilja v družini ter mnogih drugih. Eno izmed najzahtevnejših področij, na katere verjamem, da danes pričakujete moje odgovore pa je zagotovo izvršitev ustavne odločbe glede plač pravosodnih funkcionarjev. Naj pri tem povem da je bil tudi tu zadržek ali naj sprejmem kandidaturo za pravosodno ministrico in ob iskrenem pogovoru s predsednikom vlade in predstavitvi njegovih načrtov sem to funkcijo ali nalogo tudi sprejela. Temeljne vrednote pri delovanju sodnikov so: neodvisnost, nepristranskost, integriteta, dostojnost, enakost obravnave ter sposobnost in skrbnost. Neodvisno sodstvo ima več vidikov in mednje sodi zagotovo tudi materialna neodvisnost sodnikov. Uresničitev ustavne odločbe je tako v interesu sodne in izvršilne veje oblasti. Predsednik Vlade se zaveda pomena neodvisnosti sodne veje oblasti in zato tudi išče načine, da bi se čim prej zagotovila in uresničila ustavna odločba, vendar na način, ki ne bo ogrozil ostalih pogajanj. Ob tem bi spomnila, da je bil pripravljen dogovor o ureditvi plač funkcionarjev Ustavnega sodišča Republike Slovenije in dogovor o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti in državnotožilskih funkcionarjev. Sodelavci v kabinetu predsednika vlade so me seznanili z vsebino posebnega zakona, katerega priprava mora potekati v sodelovanju s pravosodnimi funkcionarji, ki bo domišljen, v proceduro v Državni zbor dan po rednem postopku, pripravljen pa mora biti čim prej in v proceduro dan čim prej, najkasneje pa v prvi polovici tega leta in sestanek v zvezi s tem pričakujem že naslednji teden. In v povezavi s tem naj se takoj navežem v pretežnem delu na usklajeno sodno zakonodajo oziroma tako imenovani sodniški trojček. Govorimo o Zakonu o sodiščih, o noveli Zakona o Sodnem svetu ter Zakona o sodniški službi. S pripravo le teh smo začeli že v mojem mandatu in ena od ključnih novosti, ki bi jo pri tem omenila, je zagotovo uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika ter vzpostavitev enotnega sodnega okrožja. Vsi trije predlogi zakonov, kolikor so mi povedali, so bili poslanskim skupinam že predstavljeni, tako da jih poznate. Ob tem pa bi seveda omenila tudi to, da je v Državnem zboru z vami poteka postopek spremembe Ustave Republike Slovenije, in da ob vseh teh spremembah ne smemo pozabiti tudi na nujnost sprememb tožilske zakonodaje in uvedbo enovitega tožilca.

Pri obravnavi položaja sodniške zakonodaje, sprememba ustrezne procesne zakonodaje, plačne reforme, ne smemo pozabiti na problematiko sodnega osebja. Verjamem in upam na uspeh pogajanj, tako ministra za javno upravo z vsemi sodelavci, kot tudi predsednika Vlade z vsemi sodelujočimi in pri tem, kot sem rekla, bom tudi aktivno sodelovala.

Stanja v sodstvu ne bom posebej predstavljala, saj ste na Odboru za pravosodje verjetno obravnavali, kolikor mi je znano, letno poročilo o učinkovitosti in poslovanju sodišč, omenila pa bi mogoče nekatere podatke, ki so bili izpostavljeni ob otvoritvi sodnega leta 2024 in sicer, da je v zadnjih letih opazen splošen trend zmanjšanja števila prejetih zadev, kar vpliva tudi na število rešenih zadev, ki se je za slab odstotek izboljšalo. Doseganje učinkovitega in hitrega reševanja sodnih sporov je mogoče pa predvsem z usmeritvijo, da se vsak postopek vodi kar se da učinkovito in brez zastojev, in zato je ključno spremljanje poteka reševanja zadev in eno izmed pomembnejših orodij za spremljanje tega so tako imenovani časovni standardi, katerih uporaba se priporoča tudi v mednarodnem merilu. V času mojega mandata smo se pričeli pogovarjati o tem, sedaj bi izpostavila in pohvalila, da je posebna projektna skupina, ki je bila sestavljena tako iz Ministrstva za pravosodje, tudi predstavnikov sodišč v letu 2022 razvila novo metodologijo in na njeni podlagi predlagala tudi določitev časovnih standardov za leti 2023 in 2024. Da so bili za leto 24 časovni standardi določeni za večino sodnih postopkov, namenjeni pa so predvsem sodni upravi, katere naloga je, da brez poseganja v neodvisnost sodnikov jim pomaga prepoznati morebitne težave in poiskati rešitve zanje, na ravni sodišča pa mora poskrbeti za čim bolj učinkovito organizacijo dela. Vrhovno sodišče bo te časovne standarde nadgradilo z določitvijo časovnih standardov za posamezne specifične vrste postopkov in tudi za posamezna procesna dejanja oziroma faze postopkov.

Ob aktualnih novicah v medijih se seveda moram tudi dotakniti problematike zagotavljanja prostora za delovanje sodišč. Verjamem, kot sem že povedala, da se bom ob primopredaji lahko seznanila tudi z razlogi, zakaj so bili ustavljeni postopki v zvezi z izgradnjo nove sodne stavbe. Sama menim, da je potrebno z njimi nadaljevati, saj je le to rešitev za prostorsko problematiko v kateri se nahajajo sodišča v Ljubljani. Zavedam pa se, da je to projekt večih mandatov, in zavedam se tudi, da je potrebno čim prej pristopiti tudi k reševanju, kratko, k iskanju kratkoročnih rešitev, vendar skupaj s sodstvom. Že v času mojega mandata smo se pogovarjali o potrebah sodstva, predsednik Vrhovnega sodišča je tudi ustanovil posebno delovno skupino, vem, da je končala svoje delo in verjamem, da je potrebno s postopki nadaljevati.

V kolikor mi bo cenjeni Državni zbor naklonil zaupanje in mi je potrdil za ministrico za pravosodje, lahko povem, da imam že dogovorjen sestanek s predsednikom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za sredo 6. marca ob 12. uri. Lahko pa tukaj povem, da sem se že sestala s, pred današnjim zaslišanjem, tako s predstavniki Vrhovnega sodišča, kot tudi tožilstva, zato, da se seznanim z najaktualnejšimi izzivi in problematiko tako na sodiščih kot tudi na tožilstvu.

In naj se na koncu, pa mogoče ne nazadnje, dotaknem tudi meni ljubših področij, to je varovanje najranljivejših, otrok in žensk ter človekovih pravic. Pri tem bi omenila Predlog novele Zakona o varuhu človekovih pravic, ki poleg sprememb, ki se nanašajo na samega varuha, izpostavlja tudi to, da varuh prevzame nalogo poročevalca za spremljanje dejavnosti državnih institucij za boj proti trgovini z ljudmi. Zadovoljna sem z vzpostavitvijo hiše za otroke, katerih aktivnosti lahko rečem, da smo začeli tudi v mojem mandatu. Dopolnitev 37. člena Zakona o državni upravi določa, da je Ministrstvo za pravosodje tisto, ki opravlja naloge na področju otrokom prijaznega pravosodja. Ker je bil leta 2021 sprejet Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.

Omenila pa bi še, da se bom posebej zavzemala za čimprejšnji prenos direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini v naš pravni red, četudi je rok za implementacijo te direktive v letu 2027. Nasilje nad ženskami in nasilje v družini pomenita kršitev človekovih pravic ter sta v obliki diskriminacije in direktiva tako prinaša nove inkriminacije določenih oblik nasilja, ki nesorazmerno prizadenejo prav ženske. Tako bomo tudi zaradi direktive v kazensko zakonodajo na primer umestili posebna kazniva dejanja, posebno kaznivo dejanje pohabljanja ženskih spolnih organov, kar je bilo moje prizadevanje že v času mojega prvega mandata; ne zatiskajmo si oči, da to se ne dogaja tudi pri nas.

Žal v besedilo direktive ni umeščena inkriminacija posilstva na podlagi odsotnosti privolitve, vendar je direktiva močno zavezana tudi prevenciji na tem področju, še posebej glede sprejemanja in ozaveščanja o pomenu modela soglasja. To pomeni, Samo ja, pomeni ja. Vesela sem in ponosna, da sem bila del teh sprememb tudi v slovenski zakonodaji, ki je zdaj vzor marsikateri drugi državi po Evropi, seveda skupaj z nevladnimi organizacijami in tudi mnogi izmed vas. Prav tako direktiva prinaša tudi jasno inkriminacijo kibernetskih kaznivih dejanj, kot so zalezovanje, razširjanje slikovnega materiala in inkriminira tudi določene vidike sovražnega govora, ki pomenijo nasilje nad ženskami. Leta 2020 je bilo ocenjeno, da je vsaka druga mlada ženska, da je doživela kibernetsko nasilje zaradi spola, med drugim nasilne skrajno desničarske skupine in teroristične skupine na spletu sistematično napadajo ženske z namenom širiti sovraštvo do njih in zmanjševati pridobljene pravice, ki so del ključnih vrednot, ki smo si jih ženske izborile skozi desetletja in na katerih danes temelji sodobna in enakopravna družba. Kibernetsko nasilje, ki prehaja tudi na področje sovražnega govora, vpliva zlasti na ženske, ki so dejavne v javnem življenju, Na primer tudi ve, političarke, novinarke, zagovornice človekovih pravic. In učinek takšnega nasilja je lahko utišanje žensk ter oviranje njihove udeležbe v družbi, kar pomembno niža demokratične standarde v naši družbi. Poleg tega zaradi nereagiranja in pasivnega soočanja s to problematiko lahko to postaja tudi družbeno sprejemljivo.

V okvir zaščite otrok, žensk in šibkejših sodi tudi posodobitev kazensko pravnega okvira za boj proti trgovini z ljudmi. Oblike izkoriščanja so se namreč v zadnjem desetletju precej spremenile. Predhodno sta bila glavna namena trgovine z ljudmi predvsem spolno izkoriščanje in izkoriščanje delovne sile vendar je sčasoma pridobila večji pomen tudi trgovina z ljudmi za druge namene, kot so na primer prisilne sklenjene zakonske zveze, nezakonite posvojitve in tudi izkoriščanje za namene nadomestnega materinstva. Skupni delež teh drugih namenov za izkoriščanje po podatkih Evropske komisije tako obsega že več kot 10 % vseh žrtev, zato se bom prav tako zavzela za čimprejšnjo posodobitev kazenskopravne zakonodaje, ki ureja trgovino z ljudmi, ter tudi za ustrezen prenos te direktive, ki naslavlja ta vprašanja, v naš pravni red.

Naslednja moja prioriteta je oz. bo zaščita okolja skozi kazensko pravo. Ohranjanje zdravega naravnega okolja za Slovenijo je izredno pomembna vrednota in dejstvo je, da podnebne spremembe in degradacija okolja življenjsko ogrožajo, ogrožajo Evropo in tudi svet, zato se je potrebno proti hujšim oblikam ravnanja zoper zdravo življenjsko okolje in posledično tudi zoper zdravje ljudi, živali in rastlin boriti tudi z mehanizmi kazenskega prava. V zadnjem času smo doživeli kar nekaj hudih onesnaženj okolja, od zlivanja gnojevka v Postojnski jami pa do odlaganja nevarnih odpadkov v okolje. V tovrstna kazniva dejanja, ki so zelo specifična, je pogosto vpletena tudi organizirana kriminaliteta, zato je pomembno izobraziti organe pregona in jih specializirati. In nova direktiva EU o okolijski kriminaliteti spodbuja države članice k vzpostavitvi specializiranih tožilstev, kar bi posebej terjalo pozornost in razmislek tudi pri nas, saj za prepoznavanje in uspešen boj proti okolijski kriminaliteti je potrebno tudi ali pa so potrebna tudi posebna tehnična znanja. Nekatere države, na primer Nemčija, so to že uspešno prenesle v svoj pravni red. Prizadevala si bom in nadaljevala aktivnosti, ki jih je Vlada že pričela na pričetku krepitve boja proti okolijski kriminaliteti v Sloveniji in ob tem pozdravljam tudi prizadevanja Sveta Evrope na tem področju in Ministrstvo za pravosodje že aktivno sodeluje v pogajanjih za novo konvencijo o kazenskopravni zaščiti okolja.

In namesto zaključka, spoštovane in spoštovani, vidim, da sem bila že nekoliko predolga. Spoštovanja načela vladavine prava ne moremo imeti brez medijske svobode. Na tem mestu bi poudarila pomen implementacije direktive, ki ščiti novinarje pred neutemeljenimi tožbami in zlorabljenimi sodnimi postopki, t. i. SLABS. Trudila se bom, da bo Slovenija čim prej sprejela zakonodajo, ki bo ščitila novinarje pred tovrstnimi, očitno neutemeljenimi tožbami. Namreč takšne tožbe primarno zasledujejo druge namene, to je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike tako, da se obremenijo s stroški pravne obrambe, dokler svojih kritik ali nasprotovanj ne opustijo. Njihov namen ni sodno varstvo pravic posameznikov. Žal intenzivna pogajanja tekom oblikovanja besedila direktive pa kažejo na to, da gre za zelo, zelo zahtevno vsebino. Verjamem pa, da bo oblikovano ustrezno besedilo, pri čemer moram poudariti, da se direktiva v osnovi nanaša le na civilne sodne postopke.

Zavedam se, spoštovane, spoštovani, da v tej predstavitvi in v tem kratkem času tudi približno nisem naslovila in namenila zadosti pozornosti vsem segmentom pravosodja. Želela sem le na kratko pojasniti moje poglede in tudi predstaviti vam, kaj menim, da bi morale biti moje prioritete dela, pa tudi pogled na najbolj aktualne zadeve. Verjamem pa, da bom lahko v razpravi odgovorila tudi na vaša vprašanja. Hvala vam za vašo potrpežljivost.