Hvala za besedo. Veliko je bilo vprašanj. Gotovo je dokument, kot je ta pred nami, že četrti po vrsti dokument Evropske unije za zdravje. Zadnji tretji nekako v finančni vrednosti 450 milijonov evrov v obdobju 2014-2020 je bil pravzaprav veliko bolj usmerjen v neke politike ali izmenjave primerov dobrih praks, kot je ta, ki poskuša bistveno bolj opolnomočiti same sisteme zdravstvenega varstva, povezovanje držav članic v kriznih obdobjih, pa tudi sicer v nekriznih časih, torej v normalnih časih, ko nismo izpostavljeni dodatnim bremenom, v tem primeru nalezljivih bolezni ali pa drugih kriznih situacijah.

Jasna vrednost, ki bo prispevala k javnemu zdravju iz tega dokumenta, je pravzaprav mnogotera. Javno zdravje je en kompleksen sistem medsektorskih ukrepov, ki prispeva k temu, da je prebivalstvo posamezne regije, države, ali pa tudi širšega sistema, kot je recimo Evropska unija, zdravo, da pozna, da ve kako krepiti svoje zdravje, kako udejanjati zdrav življenjski slog, hkrati pa tudi, da ve izbrati prave informacije v dostopu do sistema zdravstvenega varstva in navigacijo skozi sistem zdravstvenega varstva. Če odgovarjam tudi z vidika zdravstvene pismenosti vseh prebivalcev še zlasti ranljivih skupin. To so neki programi, ki jih že danes v Sloveniji izvajamo v sklopu zdravstvene pismenosti v Sloveniji. Vemo, da ravnokar poteka ena velika obsežna evropska raziskava, v kateri tudi Republika Slovenija sodeluje o tem, da izmerimo zdravstveno pismenost vseh ravni prebivalstva in potem v programu, ki je pred nami bistveno bolj specifično in usmerjeno to digitalno zdravstveno pismenost podamo tako zdravemu ali navidezno zdravemu prebivalstvu, ranljivim skupinam, predvsem pa bolnikom z različnimi kroničnimi boleznimi.

To da pošlješ sliko poškodbe, še zdaleč ni digitalna zdravstvena pismenost in pa podpora storitev digitalni opremi. Veliko programov tele medicine se bistveno bolj usmerja v stabilizacijo in boljše vodenje kroničnih obolenj. To je ključno v situacijah krize oziroma v situacijah epidemije, ko pravzaprav kronični bolniki s številnimi kroničnimi boleznimi, kot je recimo srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje, kronična ledvična bolezen, ki jo sicer lahko poznavajoč vodenje te bolezni, učinkovito sami v povezavi s svojimi svojci vodijo doma ob nekem nadzoru zdravstvenega osebja v bodisi v zdravstvenih domovih ali v bolnišnicah. Tukaj vidimo doprinos digitalizacije opreme, storitev, v bodoče tudi v tem programu. Ne pri sami obravnavi nekih akutnih stanj, ampak predvsem pri največjem bremenu. To so še vedno v Sloveniji kronične bolezni, da za te bolnike v takih razmerah tudi ustrezno poskrbimo.

EU je bila nesposobna odreagirati na razmere in ravno s tem programom naslavlja tiste kritične točke, pri katerih je sedaj pogrnila. Mislim, da je to ključno, da se nemudoma in takoj odzove na tiste stvari, na krepitev kritične zdravstvene infrastrukture, na digitalizacijo, na dobavo, razvoj novih protimikrobnih zdravil v povezavi tudi z drugimi mehanizmi. Mislim, da so zelo velika sredstva namenjena tudi v projekt Horajzon?, ki še dodatno z raziskovalnega vidika in z drugimi mehanizmi krepi to podporo k razvoju protimikrobnih zdravil in poskuša narediti tudi večjo dosegljivost, tudi cenovno, zdravil, ne samo protimikrobnih, ampak tudi drugih.

To da namenjamo sredstva v obvladovanje glavnih dejavnikov tveganja in podpiramo obstoječe, hkrati pa razvijamo nove preventivne programe, mislim, da je ključno. To je eden od ključnih doprinosov k boljšemu javnemu zdravju prebivalstva. S tem pravzaprav pomikamo razvoj kroničnih bolezni v kasnejše obdobje. S tem zmanjšujemo število let preživetih v nezdravju. Zato so sredstva, ki podpirajo preventivne programe, pa ko se bolezni že razvijejo v njihovo zgodnje odkrivanje, ključna pri doseganju dobrega javnega zdravja.

Kar se tiče nabave zaščitne opreme in konkretnih postopkov. V tem nobenih konkretnih projektov v smislu specifično napisanih protokolov, ta predlog še ne predvideva. Gre za predlog programa EU za zdravje. Ko bo sprejet, bo vsaka država članica, tudi v povezavami z drugimi članicami, glede nekako na svoje nacionalne razmere in strateške cilje prijavljala projekte, manjše programe, dopolnjevala obstoječe programe s področja preventive in kurative in takrat bomo lahko konkretno govorili o specifičnih ciljih, ki jih bomo s tem naslavljali. Mislim pa, da je to izrazito dober okvir kako pravzaprav tako od preventive do kurative, hkrati pa z naslavljanjem nekih kritičnih točk, ki jih je ta epidemija izpostavila poskušamo okrepiti same zdravstvene sisteme in jih tudi medsebojno v Evropski uniji povezati.

Hvala.