Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, kolegice, kolegi, predstavniki Vlade!

V zadnjih mesecih, sam bi rekel, v dveh letih, še posebej pa sedaj proti koncu se Državni zbor in skoraj vsi njegovi odbori ogromno ukvarja s problematiko zdravstva in prav prvi del, upam da zadnji, COVID19 je pokazal, da je veliko odprtih vprašanj tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi, na katere je potrebno poiskati odgovore, da bo naš zdravstveni sistem ustrezno in zadovoljivo funkcioniral v korist zdravja ljudi pri nas. Zato da bo zdravstvo in pravice do zdravega življenja zagotovljeno v Sloveniji in tudi v Evropi, da bo zato dovolj javnih sredstev, ki bodo vsem omogočala in zagotavljala, da je zdravnik dostopen takrat, ko ga rabi, kvaliteten. Zraven se strinjam s kolegico Dimicovo, duševno zdravje, dolgotrajna oskrba, problematika, ko se pojavi epidemija, zdravstvena oskrba v domovih starejših, vse to so stvari, na katere iščemo odgovore in jih je potrebno poiskati.

Ko prebere človek ta dokument, moram reči, da ne najde odgovorov oziroma odgovore je treba poiskati in biti pri tem bistveno bolj konkreten. Zaradi tega bom izhajal v svoji razpravi iz izkušenj, ki jih imamo zlasti v zadnjem času. Epidemija jih je najbolj konkretno v neposredni obliki postavila pred nas v kritičnih točkah, ki jih je treba nadgraditi v korist javnega zdravja in naših državljank in državljanov. Namreč v dokumentu, ki je tu pred nami EU for health program, to je program Evrope za zdravje v obdobju 2021-2027, se piše, d je treba biti pazljiv in da ukrepi ne smejo izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu in da bi morali imeti ti ukrepi eno jasno evropsko dodano vrednost. S tem praktično pojasnjujejo kaj je pravi cilj in smoter vsega tega skupaj. To pa je trg in konkurenca. Torej ključna razloga, da je Evropska skupnost pred COVIDOM kapitulirala, ker se je zanašala samo na trg in konkurenco. Zasebni sektor je praktično tukaj v celoti odpovedal.

Glede na to, da Slovenija ni kritična do te uredbe, vsaj po tem, kar je državna sekretarka predstavljala, bi jo prosil, da bo potem povedala kaj je ena jasna evropska dodana vrednost iz teh dokumentov k zdravstvenemu sistemu v prihodnje. Naj to definira in naj pač poda ene primere te jasne vrednosti, ki bo prispevala k javnemu zdravju pri nas.

Drugič. Rad bi rekel to, kar se tiče evropske zdravstvene politike. Najprej je treba povedati, da vse primerjave kažejo, da je javno zdravstvo cenejše od zasebnega. Epidemija je pokazala, da je tudi veliko bolj učinkovito, ker ne sledi načelu motiva, ampak mu je izključno zadovoljevanje zdravstvenih potreb prebivalstva. V Evropi je zdravstvo v drugi polovici 20. stoletja prešlo v eno javno domeno in postalo javno in večini tudi dostopno, žal pa se je potem kasneje v drugi polovici proti koncu 20. stoletja začelo privatizirati. Ena liberalizacija je kovala predvsem konkurenco in pa trg. To je privatizacija, ki je prenašala iz javnega sektorja v zasebni stvari notri. Omejevala se je uporaba za zdravstvo, zniževalo se je število postelj, zniževalo se je število javnih bolnišnic. Vse večji del zdravstvenih pravic se je prenašal na zasebna zavarovanja. S tem je postajalo zdravstvo vse manj dostopno. Ne samo v Sloveniji, tudi po Evropi; Nizozemska, Švedska, Španija, Nemčija.

Kar se tiče vloge Evropske skupnosti, ta nima mandata, da se vmešava v nacionalne zdravstvene sisteme držav članic. To vemo. Bolj pomembno je pa to, česar se pa tukaj zraven ne pove, in sicer, da ta avtonomija držav članic pogosto trči navzkriž s temeljnimi evropskimi svoboščinami. To pa je prost pretok blaga, storitev, oseb in kapitala. In pogosto je edini kriterij, ki ga Evropska unija ima, vpliv na proračun. V primeru te uredbe, ki jo imamo na mizi, pa bo kriterij očitno vpliv trga. V vsakem primeru je posledica takšnih evropskih politik erozija revistribucijskih? učinkov, ki so nekje vgrajeni v sisteme Bismarkovega in (nerazumljiva beseda) sistema.

Rad bi povedal tole. Poglejte, opozoril bi rad na sledeča dejstva. Evropska unija je v času krize odpovedala praktično na vsej črti. 26. 3. 2020 je predsednica Ursula Von der Leynova dejala, da bomo v Evropski uniji storili vse, da bi rešili življenja. Žal se storilo ni nič. Velikokrat se je povedalo kako so na skupna naročila zaščitne opreme v Evropski uniji padla. Iz njih ni bilo nič. Medtem pa so Kitajska, Rusija in Kuba v Italijo poslali svoje zdravnike, svojo medicinsko opremo in ta izvajava von der Leynove, da bodo storili vse je vredna toliko kot so izjave v Sloveniji bile podajane, da bomo storili vse, da se bodo reševala človeška življenja.

Dejstvo je, da teh 10 milijard evrov, ki se nekje planirajo za to, nič. Skoraj bi rekel človek pljunek v morje na celoten evropski reševalni program, katerega del je tudi ta You for health, ki je vreden 750 milijard evrov. Dejstvo je, da ne gre za to koliko denarja se investira, ampak v kakšen namen bo ta denar šel. Spodbudo trgu in privatnikom ne bodo odpravila protislovja na področju kadrovske in izvajalske politike zdravstvenega varstva, niti ne bodo odpravile pomanjkljive načine financiranja zdravstva, o katerih ogromno tukaj govorimo.

Tukaj bi postavil nekaj vprašanj gospe državni sekretarki. Prvič, kaj točno si predstavljate na Ministrstvu za zdravje oziroma v Vladi, ko govorite, da bodo uporabljena sredstva programa EU za zdravje? Kje? Zakaj? In kdaj?

Kaj točno pomeni digitalna zdravstvena pismenost ranljivih skupin v Sloveniji? Tudi včeraj smo o tem dosti govorili na Državnem zboru, ko smo obravnavali četrti zakon korona paketa. Slovenija jo izpostavlja v svojem stališču. Kako bo ta digitalna zdravstvena pismenost ranljivih skupin pripomogla k boljšemu dostopu do zdravstvenih storitev? Ali ne bi bilo mogoče boljše zagotoviti, da bi imeli dostop do storitev s tem, da bi imeli več zdravnikov v javnem sektorju?

Ali je Republiki Sloveniji vseeno, da se denar steka v krepitev tržnih mehanizmov, medtem ko se zdravstvena infrastruktura privatizira?

Ali je Republiki Sloveniji vseeno, da smo del unije oziroma takšne unije, to je treba spremeniti v Evropski uniji, ki je bila praktično nesposobna odreagirati na to resno zdravstveno krizo? Vsaj zaenkrat. Kako bo ta dokument to dejstvo spremenil? V tistem prejšnjem navedku, ko sem Ursulo von der Leyen citiral, sem povedal.

Sprašujem kako točno bo teh 10 milijard preprečilo, da ob naslednji epidemiji države ne bodo zaprle svojih meja oziroma si medsebojno kradle potrebne nujne medicinske opreme in osebne zaščitne opreme?

Petič, sprašujem kaj bodo ta sredstva doprinesla k slovenskemu zdravstvenemu sistemu? Razen tega, da bodo zdravniki prosili paciente, ki po telefonu kličejo v času epidemije, da so bolni, naj sliko svoje poškodbe pošljejo preko pametnega telefona in potem jim po telefonu dajo, brez da bi njihov urin in kri pogledali, nasvete kako se naj zdravijo. Mislim, da bomo enkrat tudi morali ugotoviti kako je takšen pristop k javnemu zdravstvu poleg epidemije, ker ogromno čisto resnih zdravstvenih težav se je v času epidemije pojavljalo in se jih ni dalo reševati preko telefona. Koliko je bilo zaradi tega smrti oziroma hudih zdravstvenih posledic? Hudih zdravstvenih posledic, ki jih plačuje sedaj zdravstveni sistem, ko pridejo ti dodatno bolni ljudje k zdravniku.

Šestič, sprašujem kaj točno to pomenilo za nabavo zaščitne opreme?

In sedmič, kaj je mišljeno s tem, da obstaja splošna potreba po strukturnem preoblikovanju zdravstvenih sistemov in sistemskih reformah zdravstvenih po vsej uniji? To je zapisano v uredbi. Prosim gospo sekretarko, če lahko pojasni kaj to pomeni, ker to se močno podpira. Konkretno. Razen, da je to zapisano v enem stavku. Če ta stavek samo lepo zapisan, javnemu zdravstvu v Sloveniji oziroma Evropi ne bo prispeval ničesar.

In zadnje vprašanje. Kaj je točno mišljeno s tem, da je cilj uredbe zagotoviti jasno evropsko dodano vrednost v zdravstvenem sistemu? To je zapisano. Glede na to, pa da nismo kritični do stališča države, kot je bilo prej povedano v uvodu, bi prosil sekretarko, da pojasni kaj to pomeni. Kje lahko vidimo to dodatno vrednost? V čem se odraža? Kako bo pomagala, ko bo primanjkovalo postelj, zdravnikov, respiratorjev oziroma ko bo na zdravljenje v prihodnjem covid valu potrebno starejše iz domov ostarelih poslati v izolacijske kapacitete bolnišnic ali jim pomagati z bolnišnično oskrbo?

Hvala lepa.