Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Moram reči, da pozdravljam vsa prizadevanja Vlade Republike Slovenije, da se vendarle zadeve nekako na ravni EU uredijo in posledično tudi slovensko zdravstvo. Moram reči, da podpiram navedene ukrepe programa, ki prispevajo k cenovni dostopnosti in dosegljivosti zdravil ter ukrepe za razvoj novih protimikrobnih zdravil, ker mislim, da je sedaj prišlo do tega preloma, ko vidimo, da je potrebno imeti tudi to v vidu in seveda, če Evropska komisija oziroma Evropska unija to omogoča mora Slovenija to dobesedno pograbiti z obema rokama in se nekako priključiti tudi k temu finančnemu vzvodu, da se zadeve tudi v Sloveniji izboljšajo. Vedno je možnost za izboljšanje.

Pozdravljam tudi z vidika javnega zdravja predloge za podporo preventivnih programov, ki obravnavajo glavne dejavnike tveganja. Tukaj je zagotovo rak. Vemo, da napovedi za Slovenijo niso lepe, da so napovedi za Slovenijo kar zaskrbljujoče, da naj bi danes rojen vsak drugi fantek in vsaka tretja deklica praktično zbolela za rakom v prihodnosti. Mislim, da moramo na tem področju izjemno veliko narediti in tudi namenjati sredstva, mogoče celo višja kot so, mirjeno glede na bruto domači proizvod, tudi za zgodnje odkrivanje raka. Presajalni programi. Vem ali pa znano mi je, da mogoče nekatere evropske razvitejše države že imajo presajalne programe tudi za pljučnega raka. To je vse v poskusih, ampak da gre znanost in razvoj naprej. In tudi za prostato, kot se reče, PSA.

Moram reči, da zelo podpiram, da se da večji poudarek na varovanju duševnega zdravja ter zgodnji prepoznavnosti in obravnavi duševnih motenj. Mi v Sloveniji imamo zelo dobro pripravljeno resolucijo o nacionalnem programu za duševne zdravje 2018-2028, ki financira dobesedno infrastrukturo, večjo dostopnost bolnikov do strokovne obravnave po posameznih centrih po Sloveniji to predvideva. To je program Mira in mislim, da moramo resnično tukaj narediti korak naprej. Vodja programa je dr. Zakotnikova. Veliko nas je že v preteklih mesecih obiskala v poslanskih skupinah in nas opozarjala, da tukaj niso potrebna neka znatna sredstva, zgolj mogoče nekaj 100.000 evrov, da bi ta program zaživel. Vemo, da raziskave kažejo, da je vedno več ljudi in še vedno več mladih, ki potrebujejo to pomoč in na tak način, če bomo mi s tem programom Mira šli naprej in ga pripeljali praktično v vsako vas ali pa malo večji okraj, bomo tudi destigmatizirali mogoče kakšno duševno stisko, ki nastaja pri ljudeh tudi zaradi načina življenja v katerem smo. Hitrega tempa, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, mogoče nedoseganja takoj nekih visokih ciljev, ker družba teži k perfekcionizmu in zaradi tega pride včasih tudi do kakšnih drugih psihičnih motenj. Katere pa so v programu Mira, kolikor je bil nam predstavljen in kolikor sem imela sama možnost ga proučiti, so zadeve znotraj tega zelo dobro zastavljene. Res bi predlagala, ne bom rekla pozivala, Ministrstvo za zdravje, da se temu v prihodnjih mesecih, računam pa, da bi v septembru lahko že konkretneje zastavili tudi uspešno zgodbo na področju varovanja duševnega zdravja ter zgodnji prepoznavi in obravnavi duševnih motenj.

Zelo podpiram krepitev digitalne zdravstvene pismenosti ranljivih skupin. Lahko govorimo tukaj tudi o tele medicini, ki bi bila na nek način mogoče, sploh se je pokazalo v času COVID-19, izjemnega pomena. Tudi ta razvoj tele medicine vidim eno priložnost, ki bi lahko v prihodnje omogočal tako pacientu kot zdravniku hitre stike, navodila, neposredno brez obremenjevanja v ambulantah itd., ampak seveda vse se spet konča pri denarju, pri številu opredeljenih bolnikov in mislim, da je potrebno o tem iti naprej, glede na to, da bomo morali živeti z maskami in s COVIDOM-19 in da se bo potrebno tudi odgovorno obnašati do drugih in se mi zdi, da je digitalna zdravstvena pismenost izjemno pomembna.

Kar se mi zdi še zelo pomembno, pa je to, da mora Republika Slovenija nekako na nek način spodbuditi tudi Evropsko komisijo na področju dolgotrajne oskrbe. To je potrebno, da se vključi kot prednostno področje naložb. Mi dolgotrajno oskrbo resnično potrebujemo. O tem je bilo že veliko povedanega, pa vendarle mislim, da je sedaj ta covid čas, če lahko tako rečem, pokazal, da je potrebno na tem delu narediti korak naprej in sem prepričana, da bo tudi Evropska komisija prepoznala to kot eno izmed prioritet države in se bo lahko celostno obravnavalo tudi ne samo starostnike, ampak celotno področje od rane mladosti do starejših dni.

Zelo se mi zdi pomembno tudi zdravje otrok. Podpiram vsa prizadevanja Vlade, ministrstva, da se na tem področju čimbolj angažirajo in vsak po svojih močeh mora pomagati tudi, da se zdravstveno stanje, da se potrebe bolnikov razumejo in da se jim tudi pomaga v državi. Hvala.