Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, eno lepo dobro jutro vsem.

Pred vami je predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe v četrtem zdravstvenem programu EU for health oziroma o programu Evropske unije za zdravje v obdobju 2021-2027. Gre za v bistvu zelo ambiciozen, samostojni večletni zdravstveni program in za močno povezavo z evropskim semestrom, ki potem zagotavlja tudi okvir za usklajevanje ekonomskih politik med državami članicami. naprej predlagano združevanje zdravstvenega programa z drugimi programi in skladi v sklopu Evropskega socialnega sklada Plus in v tem je bilo za zdravje namenjenih 413 milijonov evrov. Potem pa se je zgodila epidemija COVID-19. In v okviru proračuna za okrevanje po korona virusni krizi je Evropska komisija pripravila predlog novega zdravstvenega programa v višini 1,9 milijarde evrov iz večletnega finančnega okvira in potem še dodatnih 8,4 milijarde evrov iz sredstev inštrumenta Evropske unije za okrevanje. Skupaj gre za več kot 10 milijard evrov. Približno 9,4 milijarde od tega bo na razpolago državam članicam za črpanje za področje zdravja in zdravstva.

Predlog te uredbe opredeljuje neke splošne cilje programa. Videli boste, da so na nek način naslovljene vrzeli, ki jih je razkrila pandemija na področju zdravja in pripravljenosti sistemov zdravstvenega varstva članic in pa sicer dodatne izzive, ki sicer zaznamujejo neko redno delovanje sistemov zdravstvenega varstva v državah članicah.

Splošni cilji programa, če jih na hitro predstavimo. Torej varovanje ljudi v EU pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, potem izboljšanje razpoložljivosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov ter prispevanje k njihovi cenovni dostopnosti in hkrati tudi podpiranje inovacij razvoja, recimo, protimikrobnih zdravil in podobno. Potem pa krepitev zdravstvenih sistemov, krepitev kadrov v zdravstvu vključno z nadaljevanjem krepitvi te digitalne transformacije in bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami z vidika izmenjav dobrih praks in podatkov z namenom zvišanja splošne ravni javnega zdravja.

V okviru tega pristopa Eno zdravje, ki pač upošteva te povezave med dejavniki tveganja oziroma determinantam zdravja, naravnim družbenim okoljem in med zdravjem ljudi, podpira tak program države članice pri tem, da bodo bolje pripravljene, da bodo njihovi sistemi bolj okrepljeni in da bi dosegli cilje tudi trajnostnega razvoja Združenih narodov v povezavi z zdravjem.

Te vrzeli, ki jih je nekako bolj razkrila pandemija, so seveda v povezavi z razvojem s proizvodnjo zdravil, oskrbo z zdravili tudi z opremo v bolnišnicah, drugih zdravstvenih ustanovah, krepitvijo kadrov v zdravstvu, uvajanjem teh digitalnih orodij in storitev, pa seveda tudi neko potrebo po ohranjanju dostopa do osnovnega blaga in storitev v času krize.

Poleg teh vrzeli razkritih v času pandemije COVID-19 pa naslavlja tak program tudi vse dodatne izzive na področju zdravstvene varnosti zdravstvenih sistemov, ki sicer redno zaznamujejo delovanje zdravstva v državah članicah. To so seveda neenakosti v zdravju, neenakosti v zdravstvenem stanju med skupinami prebivalstva, med regijami, med državami, potem dostop do preventivnega kurativnega zdravstvenega varstva. Pomembno naslavlja tudi breme kroničnih nenalezljivih bolezni vseh dejavnikov tveganja, ki so v povezavi z njimi. Zlasti gre tukaj za kajenje, alkohol, nezdrava prehrana, nezadostna telesna dejavnost. To se pravi vsi ti dejavniki nezdravega življenjskega sloga. Neenakomerna porazdelitev potem zmogljivosti sistemov zdravstvenega varstva, ovire za večje uvajanje digitalnih inovacij, jih poskuša preseči in razširiti te prakse in se tudi navezuje na okoljsko zdravje. To pomeni, da pravzaprav poskuša nasloviti tiste determinante okoljskega zdravja kot so onesnaženost tal, vode, zraka, ki potem tudi lahko vplivajo na zdravje prebivalstva.

Republika Slovenija podpira predstavljeni program Evropske unije za zdravje. Tako v tej luči naslavljanja okrevanje držav članic po epidemiji COVID-19 kot tudi z vidika nadaljevanja delovanja samostojnega programa za zdravja, ki je skozi že pretekle tri programe prispeval h krepitvi zdravja širom Evropske unije.

Želimo si tudi s tem programom, da bi Evropska unija ostala najbolj zdrava regija na svetu, da bi nekako pridobila vsa možna orodja za reševanje zdravstvenih izzivov na nacionalni ravni države članice in potem tudi na ravni EU in da bi bila bolje pripravljena tudi z programi sredstvi znotraj tega velikega ambicioznega programa na nove nevarnosti za zdravje, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo EU.

Kaj še posebej pozdravljamo in katere ukrepe še posebej podpiramo? Gotovo ukrepe, ki bi prispevali k cenovni dostopnosti in dosegljivosti zdravil in tudi ukrepe za razvoj novih protimikrobnih zdravil. Podpiramo preventivne programe, programe zgodnjega odkrivanja, programe presejanja za kronične bolezni, programe, ki na nek način naslavljajo glavne dejavnike tveganja nezdravega življenjskega sloga in pa potem s tem tudi že zgodnje odkrivanje bolezni in presejanje. V zvezi s tem samo dodatno opozarjamo in menimo, da je potreben tudi večji poudarek na varovanju duševnega zdravja in zgodnjo prepoznavo, zgodnje odkrivanje duševnih motenj in stanj.

Nadalje podpiramo ukrepe za razvoj digitalnega zdravja, zlasti to potrebo po nadaljevanju te digitalne transformacije, uporabo digitalnih orodij, digitalnih storitev in tudi na nek način po drugi strani digitalno zdravstveno pismenost prebivalstva, da ve potem te storitve, orodja z namenom krepitve zdravja ali boljše obravnave bolezni uporabiti.

Podpiramo predlog izvajanja skupne politike na način, da se Evropska komisija z zdravstvenimi organi posameznih držav članic v neki usmerjevalni skupini posvetuje o delovnih načrtih vzpostavljenih za program, pa tudi nacionalnih prednostnih naloga in strateških usmeritvah, tako da bi vsaj deloma zdravstveni program lahko izvajali tudi decentralizirano v povezavi z nacionalnimi strateškimi usmeritvami, epidemiološkimi, demografskimi potrebami.

Pozdravljamo tudi dejstvo, da bodo v program vključene tudi naložbe v to kritično zdravstveno infrastrukturo, kar je ključno pri obvladovanju kriz takšnih ali drugačnih, naravnih katastrof, epidemij in podobno.

Posebej bi morda v našem programu želeli Evropsko komisijo še spodbuditi, da nekako kot splošni cilj doda ukrep prilagajanja zdravstvenih sistemov staranja prebivalstva. Mislim, da se s tem srečuje veliko držav članic in nekako izpostavi tudi starajoče se prebivalstvo kot eno od ključnih ciljnih populacijskih skupin ukrepanj in tudi doda kot specifični cilj krepitev primarne ravni zdravstvenega varstva in potem sistema integrirane dolgotrajne oskrbe. Poleg starejših pa si želimo, da bi kot posebno ciljno skupino izpostavili tudi skrb za zdravje otrok, se pravi otrok mladostnikov, kar naj bi se začela z neko celostno obravnavo bodočih staršev z vidika krepitve spodbujanja zdravega življenjskega sloga že v obdobju načrtovanja starševstva in potem še skozi celo prenetalno? oskrbo nosečnice in potem preko sodelovanja z drugimi sektorji tudi obdobje otroštva in mladostništva posebej dodali kot specifični cilj. To pomenimo, da predpostavlja ali je nek predpogoj za izboljšanje zdravja ljudi in družbe kot take.

To so nekako stališča Republike Slovenije, tudi ministrstva seveda, za ta novi zelo ambiciozen, tudi finančno zelo bogat, program zdravja v naslednjih sedmih letih.