Hvala, predsednica, za besedo.

Spoštovani prisotni!

Preden grem na vsebino, si bom dovolil komentirati ta zelo lep političen nastop, ki pa ne prikazuje pravzaprav nič drugega kot pa nerazumevanje sistema nujne medicinske pomoči, sistema vozila, urgentnega zdravnika, satelitskih urgentnih centrov in pa je dokaz, kaj je bil razlog za tako imenovani spontani protest v Kamniku zgolj na podlagi ene izjave, brez, da bi bila uredba in njena vsebina tudi interpretirana.

Mreža nujne medicinske pomoči je na podlagi javne razprave in odločitve politike ob sprejemu pravilnika o službi nujne medicinske pomoči že v letu 2015 ostala nespremenjena oziroma se ni zmanjševala. V letih od 2016 do 2023 je bilo izvedenih več nujnih širitev programov nujne medicinske pomoči, predvsem iz razloga ločevanja sočasnega dela in pa nujnih potreb javnega zdravstvenega zavoda na podlagi podatkov o realizaciji in delnih analizah dispečerske službe zdravstva. Sredstva za delovanje zunaj bolnišnične nujne medicinske pomoči so se povečevala v obdobju 2015 do 2023 iz 55 na 105 milijonov evrov. Zraven dviga cen storitev so imeli največji vpliv na zagotavljanje dodatnih sredstev nujne širitve programov in sporazum o ločevanju sočasnega dela zdravnika v ambulanti družinske medicine in nujne medicinske pomoči.

Trenutno je največji problem zagotavljanje zdravnikov za delo v nujni medicinski pomoči, saj je mreža, kot vemo, po eni strani zelo razvejana, posledično pa imamo zaradi tega tudi zelo različne obremenitve izvajalcev, ki se gibljejo tudi v razmerju 1:5 ali celo več. V določenih manjših okoljih, kjer se izvaja 24 urna prisotnost zdravnika z NMP beležijo relativno malo intervencij na zdravnika 1 do 2 na 24 ur, v nočnem času pa relativno malo obiskov ambulant nujne medicinske pomoči, eden na uro ali celo še manj, po nekaterih mestih od 0,3 do 0,9 pacienta na uro, še posebej izven delovnega časa lekarn.

Nasprotno od tega pa se v večjih središčih kot je bilo pravilno poudarjeno beleži, nadpovprečni pritisk predvsem na lokacijah urgentnih centrov. Urgentni centri so 1. točka, ki je bila realizirana pri nujni medicinski pomoči, slediti pa bi morali ostali ukrepi, ki pa v vseh teh letih niso bili realizirani. Ti ukrepi so satelitski urgentni centri in določene druge strateške točke, 24 urnega delovanja in zagotavljanja prisotnosti zdravnika, ki bodo te urgentne centre razbremenili. Po trenutni situaciji morajo za delovanje sistema nujne medicinske pomoči izven bolnišnic zdravniki participirati več kot 700 tisoč delovnih ur na leto, od tega se opravi tri četrt delovnih ur kot dodatna obremenitev zdravnikov, ki delajo pretežno v dejavnosti družinske medicine. Delno ta pritisk zmanjšuje delo zdravnikov specializantov in zdravnikov po končanem strokovnem izpitu. Kljub temu, da se je že s pravilnikom leta 2015 uredilo, da lahko na terenu samostojno intervenira tudi ekipa reševalcev, pa se v določenih okoljih še vedno prakticira, da zdravnik odide na vsako intervencijo mobilne enote, četudi za to ni strokovne indikacije ali izpolnjenih kriterije po modelu odločanja v slovenskem indeksu za nujno medicinsko pomoč, ki ga uporablja dispečerska služba zdravstva. Prav tako že od leta 2015 v pravilniku obstaja možnost uporabe t. i. VUZ-a oz. vozila urgentnega zdravnika. Kar pomeni, da se zdravnika in reševalca aktivira z osebnim intervencijskim vozilom samo na tiste intervencije, kjer bo njegova prisotnost nujna za oskrbo kritično bolnih in poškodovanih. Po podatkih iz zdravstvenega doma Nazarje, ki se na njihovem območju delovanja nujne medicinske pomoči pokriva potreba po zdravniku iz Zdravstvenega doma Velenje je iz mesečnih poročil razvidno, da je potreba po prisotnosti zdravnika na intervencijah med 10 in 20 odstotkov. Ko pa pogledamo podatke iz sistema poročanja enot nujne medicinske pomoči, kjer se ločeno prikazuje število intervencij z in brez zdravnika pa je udeležba zdravnika v povprečju več kot 50 odstotkov brez intervencij, oz. vseh intervencij, se opravičujem. V državi imamo 70 javnih zdravstvenih zavodov, kar že samo po organizacijskem nivoju pomeni tudi usklajevanje z velikim številom deležnikov. Ministrstvo za zdravje s predstavljenimi ukrepi v uredbi 2024 ni nikjer posegal v smislu krčenja lokacij mreže ali ukrepi za zmanjševanje sredstev za delovanje nujne medicinske pomoči. Ravno nasprotno. Mreža nujne medicinske pomoči v letošnjem letu je težja za 6 milijonov evrov in to so prvi ukrepi leta 2024. Tudi za Zdravstveni dom Kamnik iz 1,2 na 1,5 milijona evrov za zagotavljanje okrepljenega delovanja trenutno obstoječe oblike nujne medicinske pomoči. Mobilna enota, vozila urgentnega zdravnika, to je program, ki smo ga poimenovali VUS. Ta VUS ne pomeni izključno delovanja na terenu, ampak pomeni delovanje hkrati na terenu, hkrati v ambulanti, kar Kamnik izvaja že sedaj. Bo pa s tem načinom financiranja boljše delovanje in razpoložljivost zdravnika, pa boljša, tako za delo na terenu, ki je razvejan in točno s tem ukrepom ta teren tudi naslavljamo. Strokovne podlage za spremembe so v izhodiščih za prenovo sistema nujne medicinske pomoči, na katera so podali svoja mnenja, med vsemi pozvanimi deležniki, tako izvajalci, kot lokalne skupnosti tudi pristojni RSK za urgentno, družinsko medicino in pediatrijo. Vse predvidene aktivnosti so bile obravnavane in sprejete tudi na strateškem svetu za zdravstvo, ki je tudi podprl čimprejšnjo izvedbo predlaganih ukrepov. Še enkrat, namen ukrepa t. i. VUS-a je delovanje zdravnika skupaj z diplomiranim zdravstvenikom s posebnimi znanji na podlagi t. i. srečevalnega sistema, s katerim razbremenimo zdravnika nepotrebnih intervencij na terenu in s tem povečamo njegovo razpoložljivost.

Zdaj na nek način nas resnično žalosti, da so ukrepi, s katerimi sistem izboljšujemo ga opolnomočimo in razbremenjujemo zdravnike pravzaprav kot negativen, oz. se poskuša predstaviti, kot da karkoli poslabšujemo. Ministrstvo za zdravje je pripravilo uraden predlog meril in kriterijev za satelitske urgentne centre, ki ga je na svoji 35. seji obravnaval in sprejel strateški svet za zdravstvo. V tem strateškem svetu sedi preko 20 različnih strokovnjakov in so ga podprli s priporočili, da se ukrepi pričnejo izvajati čim prej. Po sprejetih merilih se bo v državi nujna medicinska pomoč izvajala v sklopu 12 urgentnih centrov, ki so na lokacijah bolnišnic in obeh kliničnih centrov ter na trenutno predvidenih 15 lokacijah v zdravstvenih domovih, kjer se bo organiziralo izvajanje nujne medicinske pomoči v obliki satelitskega urgentnega centra. Kar pomeni, da na teh lokacijah kljub morebitnemu izvozu vseh mobilnih ekip ostane triažna medicinska sestra in se ta enota nikoli ne zapre. V uredbi se zato uredi financiranje triaže na petih lokacijah, ki po sprejetih merilih izpolnjujejo kriterije za satelitske urgentne centre. Ta ukrep ne pomeni, da je število satelitskih urgentnih centrov dokončno ali da to pomeni končno novo mrežo, saj so kriteriji postavljeni na način, da lahko sosednje enote vzpostavijo skupno lokacijo, ki se lahko organizira kot satelitski urgentni center. Tak primer, kot navedeno pravilno, je Zdravstveni dom Ivančna Gorica in Grosuplje. Obstajajo tudi drugi primeri, kjer pričakujemo, da se bo po, seveda predhodno se morajo s tem strinjati in se morajo o tem dogovoriti sosednje enote, ampak tak primer je tudi na primer Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. Nikjer ni zavedeno niti ni prejudicirano, da se takega dogovora ne moreta poslužiti tudi Zdravstveni dom Kamnik in Zdravstveni dom Domžale. Do nadaljnjega tako ostaja nujna medicinska pomoč po povsem enakem principu delovanja tudi na ostalih lokacijah zdravstvenih domov skladno s prilogo ena Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Slednje pomeni, da bodo kakršnekoli spremembe glede lokacij izvajanja nujne medicinske pomoči ali morebitne optimizacije mreže v obliki združevanja dežurnih mest, o katerih je v svojih okoljih lokalna stroka tudi že razpravljala, bodo potekale v soglasju z vsemi deležniki na lokalnem nivoju, zato so vsi očitki, ki so bili tako ali drugače vljudno ali skrajno žaljivo izraženi, popolnoma zgrešeni in prejudicirani. Očitno se ponavlja zgodovina, vendar s pomembno razliko, da se danes izražajo oblike upora proti ukrepom, ki v resnici izboljšujejo stanje v sistemu. Glede analiz, ki so navedene v obrazložitvi sklica seje s strani predlagateljev pa odgovarjam, da ima Ministrstvo za zdravje na razpolago določene podatke s strani urgentnih centrov, bolnišnic, kjer je jasno razviden trend povečevanja v posameznih bolnišnicah, ki pa izrazito raste v Ljubljani, kjer prihajamo na urgenci, zaradi pritiskov v situacijo čakanja na posteljo na oddelkih. Izvajalci nujne medicinske pomoči v zdravstvenih domovih so dolžni tudi redno poročati o obremenitvah in na podlagi njihovih podatkov se bo za leto 2023 izvedla tudi analiza podatkov z ZZZS po vseh vrstah dejavnosti, ki bodo bolj natančno pokazale obremenitve tudi v različnih določenih časovnih obdobjih, še posebej v nočnem času. Prava slika stanja v nujni medicinski pomoči pa bo razvidna do konca marca, ko bo na podlagi sprejete interventne zakonodaje izdelan program, kjer bodo jasno določena območja, kamor se morajo zdravniki preko svojih delodajalcev vključevati v zagotavljanje nujne medicinske pomoči in sorazmeren delež obveznosti delodajalca glede na programe v regiji. Tako bomo imeli enkrat končno jasno sliko razmer in na podlagi tega se bomo lahko z vsemi deležniki, tako z izvajalci in ustanovitelji ter uporabniki začeli dogovarjati glede realnih zmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči v posameznem okolju in kako bi lahko zmanjšali obremenitve zdravnikov zaradi obveznosti vključevanja v službo nujne medicinske pomoči. Lahko nedvomno zatrdim da se na Ministrstvu za zdravje ne gremo nobenih eksperimentov z ukinjanjem lokacij nujne medicinske pomoči. Smo pa kot država dolžni pripraviti tudi na dejstvo, da v primerih, ko v nekaterih okoljih zaradi pomanjkanja zdravnikov ne bo več mogoče zagotavljati mreže v obstoječi obliki nudimo prebivalcem ustrezno oskrbo in dostop do nujnih zdravstvenih storitev in nujne medicinske pomoči. In ti ukrepi se že nakazujejo tudi ob umiku soglasja za delo o nujni medicinski pomoči kot posledica zaostrovanja stavke, na kar so nas na sestankih obvestili številni direktorji zdravstvenih domov, nekateri med njimi so med drugim že zaprosili za to, izhajajoč iz sprejetih ukrepov, da bi v nočnem času delo na določeni lokaciji ukinili oziroma ga združili s sosednjo enoto. Toliko za enkrat, ostale podrobnosti pa mislim, da še sledijo. Hvala.