Govor

Jožef Školč

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, poslanci, komisija.

Pristojna komisija Državnega sveta je danes dopoldne pač se soočila s tem predlogom spremembe zakona. V tistem trenutku niti…, vi ste dobili pač to zapisano naše mnenje, dovolite, da ga jaz pač predstavim in komentiram po svoje, ker se mi zdi podcenjujoče, da bi vam vse to še enkrat prebral.

Najprej moram reči, da in seznanila se je seveda tudi s stališčem ministrstva, ki je bilo, bom rekel, malenkost drugačno kot smo ga slišali v tem trenutku in definitivno bolj odprto za reševanje pač problemov, ki jih ta zakon predlaga. Seznanila se je normalno z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki nam velikokrat, bom rekel, nudi potrebno oporo za to, da ne povzročimo še dodatnih zapletov. In seznanila se je tudi z dvema mnenjema združenj ravnateljev, ki so mislim dostopni tudi vam in v nekem smislu pomenijo mnenje ljudi, ki se neposredno soočajo s temi problemi v osnovnih šolah.

Skratka, mnenje komisije, če povem na začetku je bilo, da je zakon smiselno v njegovi intenci podpreti. Razpravljali smo pa seveda tudi o vseh teh stvareh, ki so bile tu izrečene tako s strani Ministrstva za šolstvo, kot tudi Zakonodajno-pravne službe in računajoč, da je v nekem postopku mogoče tudi te stvari odpraviti. Ta razprava je padla tudi v kontekst drugih razprav, ki rešujejo probleme tujcev v Sloveniji. Vi se boste spomnili, da se kar naprej soočamo tudi s temi problemi razumevanja jezika pri starejših, ki pač so sopotniki ljudi, ki v Sloveniji delajo. Vemo, da se nikoli ne problematizira tistih tujcev, ki so pač člani držav iz Evropske unije, pa imajo tudi, bom rekel, drugo jezikovno kulturo in tako naprej.

Znotraj razprave je bilo podano tudi nekaj predlogov, ki presegajo to, kar so poslanci Nove Slovenije predlagali, in sicer kaj bi bilo smiselno narediti tudi eventualno na srednješolskem in univerzitetnem področju. No, ampak kakorkoli, tam je bilo opozorjeno na res vrsto dejavnikov, ki v zadnjih 30. letih bistveno spreminjajo slovensko družbo in postavljajo pod vprašaj, bom rekel, to zacementirano rigidno strukturo, ki ureja to področje. Dejansko zakonodaja, ki je nastajala in ki ni bila podvržena neki temeljiti prenovi, izgleda navzven kot nedotakljiva. Naša družba pa je, da na kratko rečem, ta, ki je danes bistveno drugačna kot tista, ki je bila pred 5 leti, da ne govorimo da je bistveno drugačna kot takrat, ko je zakonodaja, ki pač nosi vse te vse te ideje izobraževanja sprejeta. Tako, da so člani komisije šli v smer, da je predlagana rešitev po vsebini smiselna, da je pa potrebno pripraviti neke primerne, primerne strokovne podlage, oceniti normalno stroške, umestiti to v cel sistem, ga eventualno prilagoditi in, in s tem omogočiti, kot je bilo tu rečeno, največje koristi otroka. Ocena je bila, da to, kar se je zdaj počelo zadnje, zadnjih nekaj let, da seveda ni bilo slabo, da pa ni bilo dovolj za to, da bi, da bi lahko dosegli primerno integracijo teh otrok v to skupnost. In seveda tudi v intenci tega, kar je bilo tu rečeno, bi to pomenilo, da je potrebno preizkusiti tudi druge instrumente, ki jih nekatere države imajo, take, ki bi, ki bi omogočile, da bi bila družba, bom rekel, bolj odprta za, za ljudi, ki sem prihajajo, bolj odprta tudi za reševanje ne teh, samo teh stisk, ki jih imajo otroci, ampak tudi starši in učitelji znotraj teh procesov. Tako, da mi nismo govorili samo o denarju, prostorih in tem, kar je potrebno, ampak tudi o nuji po usposabljanju ne samo tistih, ki poučujejo slovenski jezik, ampak tudi drugih učiteljev, ki podajajo pač znanje tem, ki so udeleženi v šolskem procesu. Opozorili smo tudi na nekaj, kar je bilo že velikokrat rečeno, da obstaja tudi inštitucija, ki je mimo teh inštitucij, na katere se ministrstvo običajno opira, in da je to, da neke določene primerne rešitve ima pač ta center za poučevanje slovenščine kot tujega jezika, ki je v okviru, organiziran v okviru filozofske fakultete. Zdaj ne zahajamo, koliko so to kapacitete tega centra, ampak da tam pravzaprav nastaja bistveno več rešitev in gradiv kot jih recimo znotraj Zavoda za šolstvo, ki bi bil prvi poklican, da to naredi, ampak v bistvu pride, to je pa moje mnenje, zmeraj 2 leti prepozno.

Hvala lepa.