Zdaj kot izhaja iz tega predloga zakona, predstavlja ta pripravljalnica nek ločen program, ki pa ni del ne obveznega niti razširjenega programa osnovne šole, ampak je nek samostojen programski element, za katerega pa niso pripravljeni še ustrezni kurikularni dokumenti. Republika Slovenija se je zavezala k inkluzivni paradigmi, kar velja tudi za področje integracije tujcev in za njihovo čim hitrejšo integracijo je smiselno vključevanje v redne oddelke in to v čim daljšem časovnem obdobju, ker imajo tako več stika z okoljem, z lokalnim okoljem in pa z jezikom okolja. Uvedba pripravljalnice pa bi po mnenju Vlade Republike Slovenije lahko povzročila segregacijske trende. Predlagan zakon je po mnenju Vlade Republike Slovenije tudi v neskladju s 57. členom Ustave Republike Slovenije, kjer je določeno, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, predlog člena pa otrokom, ki ne bi opravili izpita iz slovenskega jezika ne omogoča udeležbe v osnovnošolskem izobraževanju. Ravno tako ima Vlada Republike Slovenije pomisleke glede pripravljalnice, ki bi bile organizirane na ravni večih šol in vključevanja otrok, katerih materni jezik ni slovenski, k pouku zgolj določenih predmetov, kar ocenjuje, da je z organizacijskega vidika to zelo težko izvedljivo in še dodatno izpostavlja te učence tujce in jih postavlja v neenakopraven položaj z ostalimi učenci. Še enkrat velja poudariti, da gre v primeru pripravljalnice za združevanje učencev tujcev iz podobnih ali enakih govornih skupin in njihovo druženje, kar predstavlja oviro za hitrejše učenje slovenskega jezika. Pripravljalnica pa, mogoče je potrebno povedati, je kot koncept že obstajala, vendar ni bila nikoli sistemsko urejena. Ravno tako ni podatka, da bi bile dodatne ure organizirane v času počitnic, razen seveda za ukrajinske otroke. Ocenjujemo, da je osnovnošolsko izobraževanje otrok, katerih materni jezik ni slovenščina že sedaj ustrezno urejeno. V različnih pravnih aktih osnovne šole z izvajanjem pouka in zagotavljanjem dodatnih dejavnosti vsem učencem omogočajo enake možnosti za izobraževanje in osebnostni razvoj. Glede otrok tujcev, ki pa prihajajo v Republiko Slovenijo in so glede na starost šoloobvezni, pa veljajo naslednji predpisi oz. določajo se dodatne možnosti za učenje slovenščine. Skladno s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programov osnovne šole lahko dobijo dodatno financirane ure za pouk slovenščine, teh pa tudi dodelijo kot ure slovenščine in jih dodatne ure ali pa lahko na tej podlagi celo sistemizirajo delovno mesto učitelja, če je teh učencev tujcev več. Mogoče je pomembno še poudariti, da imajo enako možnost tudi osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami. Nadalje, tudi Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli v 15. členu določa, da se za učence priseljence iz druge države lahko v dogovoru s starši in med šolskim letom prilagodijo načini in pa roki za ocenjevanje znanja celo število ocen in druge prilagoditve. Znanje učenca priseljenca iz druge države se lahko ocenjuje glede na njegov napredek in šola, se pravi lahko določi, da tudi v primeru, da učenec, priseljenec iz druge države ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem je prvič vključen v osnovno šolo, je lahko neocenjen pri posameznih predmetih in še vedno napreduje v naslednji razred, ravno tako je pa to določeno tudi v 69. členu Zakona o osnovni šoli. Program osnovne šole poleg vsega naštetega omogoča tudi dopolnilni pouk, kjer imajo učenci možnost dodatnega učenja slovenščine. Omeniti velja pa še 39. člen Pravilnika o normativih in standardih, ki omogoča odobritev izjem, zaradi posebnih delovnih razmer. V takih primerih Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že sedaj ravnateljem v utemeljenih primerih odobri izvajanje dodatnih ur za učenje slovenščine oz. tudi za to, da se oddelki delijo zaradi različnih specifik otrok, med katere pa seveda spadajo tudi učenci tujci. Mogoče je še pomembno povedati tudi to, da je strokovni svet za strokovno, za splošno izobraževanje februarja 2020 sprejel učne načrte za začetni pouk slovenščine za učence priseljence za prvo, drugo in tretje vzgojno izobraževalno obdobje v osnovni šoli in s temi učnimi načrti je pa predvideno tudi znanje izvajalcev, pri čemer velja, da v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju začetni pouk slovenščine za priseljence poučujejo učitelji razrednega pouka ali slovenščine, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa učitelji slovenščine.

In glede na vse našteto Vlada Republike Slovenije meni, da je osnovnošolsko izobraževanje otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, sistemsko ustrezno urejeno in predloga zakona ne podpira. Hvala lepa.