Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, na Zavodu za šolstvo spremljamo ves čas tako rezultate mednarodnih raziskav kot tudi analize, ki jih pripravlja Državna komisija za nacionalno preverjanje znanja. Zdaj tu ugotavljamo, da gre za vprašanje ene zelo kompleksne problematike, ko se pogovarjamo o bralni in drugih pismenostih. In sicer, da je to vprašanje zelo tesno povezano z vso kompleksnostjo vzgojno izobraževalnega procesa. Namreč, če pogledamo tudi rezultate te mednarodne raziskave pa pogledamo področje akademskih znanj, kjer so relativno visoka v slovenskem šolskem prostoru, na drugi strani pa, potem aplikativnih znanj, kompetenc, počutja, kar je bilo danes že na nek način omenjeno, potem se postavi vprašanje vpliva okolja, ko govorimo o bralni pismenosti, rabe delovnih zvezkov in drugih učnih pripomočkov, z možnosti prilagajanja procesa vzgoje in izobraževanja, zlasti v prvem vzgojnem izobraževalnem obdobju, z zmožnostim otroka glede na njegovo razvojno stopnjo. To se nam zdi eno od zelo pomembnih vprašanj. In tisto, kar je iz raziskave zelo očitno, da v slovenskem šolskem prostoru je zelo pomanjkljiv ta prenos znanja v konkretne situacije, se pravi, raba pridobljenega znanja. Zdaj kljub trendom padanja na celotnem območju držav OECD se nam zdi, da je treba izredno veliko pozornost posvetiti povečanju deleža tistih učencev, oz. tistih dijakov, ki dosegajo najvišje nivoje tu. Tu imamo izredno slab rezultat, smo, če je v povprečju OECD približno 7 % takih, je na v Sloveniji takih 4 %. Nekatere stvari so nam že pokazale analize učnih načrtov, ki smo jih opravili pred kurikularno prenovo. Tu se je pokazalo, da je v učnih načrtih preveliko število ciljev. Da iz tega nastaja na neki način prenatrpanost učnih načrtov in primanjkovanje časa za poglobljene razprave in delo z učenci v šolskem prostoru, zato tudi ob načrtovanju same prenove učnih načrtov, načrtovano je, da jih prenovimo 216. In sicer v tem obdobju imamo imenovanih preko 400 strokovnjakov, ki pripravljajo učne načrte in hkrati aktivnosti usklajujemo tudi z nacionalno komisijo, ki pripravlja nacionalni program. Poteka pa tudi prenova kurikula za vrtce, kjer je posebna pozornost posvečena tudi razvoju zgodnje pismenosti. Na sistemskem delu, torej pri prenovi učnih načrtov in kurikuluma za vrtce vidimo reformni del, zlasti o skupnem učnem načrtu za prvo vzgojno izobraževalno obdobje, kjer bodo izpostavljeni cilji posameznih predmetov pa vendarle naj bi bile aktivnosti usmerjene tudi v samo interdisciplinarnost. Vzpostavili smo tudi sodelovanje s strokovnjaki iz tujine, iz tistih držav, kjer so pri rezultatih PISE dosegli višji nivo od bralne pismenosti kot v Sloveniji, kljub temu, da v večini držav pada. In pa z naslednjim šolskim letom torej to naj bi, ti učni načrti naj bi bili prenovljeni do 1. 9. oz. bi začeli veljati 1. 9. 2025. Nov način izvajanja in organizacije razširjenega programa, ki je pa namenjen tudi poglabljanju vsebin in razvoju različnih vrst pismenosti pa naj bi stekel 1. 9. 2024 in bi se sukcesivno, potem na enem delu šol, potem bi se pa sukcesivno uveljavil v celotnem osnovnošolskem prostoru.

Zdaj, glede na odnosni del, ki je tudi izpostavljen v tej raziskavi se nam zdijo zelo pomembne aktivnosti na področju zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja in pa aktivnosti na področju integritete, ker ocenjujemo, da če inštitucija in posamezniki delujejo skladno z višjo stopnjo integritete in to vpliva, potem tudi na medsebojne odnose in drugačne aktivnosti v šolskem prostoru, tako da sta to dve področji s katerim, na katerih že razvijamo določene aktivnosti s šolami. Potem imamo čisto konkretno v marcu predvideno eno širše srečanje z učitelji razširjenega programa, kjer je poudarek na vsebini bralne pismenosti, ravno tako v tem za poudarek na področju naravoslovne in matematične pismenosti v juniju za učitelje matematike in naravoslovja in konec avgusta, potem za vse ravnatelje po celotni vertikali, kjer želimo predstaviti in izpostaviti konkretne aktivnosti. Verjamemo, da bo tukaj tudi nacionalni program nakazal še nekatere podrobnejše aktivnosti v bodoče, hkrati pa v operativni del spravljamo tudi akcijski načrt, ki izhaja iz nacionalne strategije za bralno pismenost.

Tisto, kar nam predstavlja velik izziv so pa dejavniki, na katere nimamo neposrednega vpliva in zagotovo vplivajo na bralno pismenost od ne vem bralne kulture v širšem prostoru izredno agresivnega delovanja založnikov z delovnimi zvezki, kar je omenil že dr. Vogrinc, kar posredno potem vpliva tudi na določene, na določene dosežke učencev in dijakov. Tu vidimo potrebo po sodelovanju s knjižnicami na regionalnem nivoju, različnimi nevladnimi in drugimi inštitucijami, ki bodo tudi promovirali potrebo po poglobljenem branju in pa razvoju bralne kulture. Tu smo v slovenskem prostoru v nekem nasprotju. Na eni strani imamo neznosne pritiske v razvoj digitalne pismenosti in digitalnega branja ob množični uporabi elektronskih medijev, ki jih otroci danes uporabljajo. Na drugi strani pa rezultate raziskav, ki pravijo, da je poglobljeno, da poglobljeno branje otežuje branje iz ekranov, sploh pri populaciji, ki se opismenjuje in to, se mi zdi, so taki širši družbeni izzivi, ki jih bomo verjetno morali skupaj naslavljati v širši prostor in angažirati tudi medijski prostor, da bo pri tem sodeloval.

Hvala lepa.