Hvala lepa. Naj se na začetku opravičim, ker zaradi drugih obveznosti bom moral kmalu zapustiti sejo, ampak bi dal vsaj tisti začetni vpogled v to, potem bo kolegica sekretarka, ki dejansko je, kot rečeno, tudi zelo vpeta v bralno pismenost, pa tudi kolegica iz Urada za razvoj in kakovost izobraževanja, ki dejansko so vpeti prav skupaj s Pedagoškim inštitutom v izvedbo oz. tudi pregled vseh teh rezultatov, ki nastajajo v tem primeru.

Torej, res je, mi smo tudi bili nekako razočarani nad rezultati, ki so, ki smo jih dobili, čeprav nekako po svoje smo pričakovali nekakšen upad, glede na to, da tudi interna študija, ki je bila narejena v okviru Slovenije, predhodno tudi taka manjša sicer, je pokazala, da dejansko po covidu se je zgodilo nek upad recimo teh znanj, oz. teh veščin, ki so potrebne seveda za vsakega otroka, ki gre, potem naprej v naslednje izobraževanje in v svet. Te kompetence pač jih je treba dobiti, ampak če imamo take ali drugačne razloge seveda potem lahko pride do tega upada in ima potem tak človek, potem v življenju tudi težave, ker se ne zna nekako odzivati na vse odzive, ki nastanejo v svetu. Seveda, covid ni bil, bi rekel, edini, je bil pač delček zagotovo, to se pokaže tudi drugod po svetu, ne pa edini razlog za to. Tudi če pogledamo rezultate recimo na splošno, na primer matematično in naravoslovno pismenost, recimo, trend upadanja je pravzaprav povsod, tudi povprečje upada, tako da tudi v Evropski uniji dejansko je trend upadanja in mi nekako na žalost sledimo temu. Očitno, da smo potegnjeni v neko, neko zanko, ki je širša, ne samo naša. Je pa kljub temu stalno pri matematiki in naravoslovju, da smo dejansko nad povprečjem, skratka, vedno smo nekako vzporedno, ampak nad povprečjem, kljub temu, da padamo, smo vedno. Na kar sicer ni v redu, kot rečeno, ker bi bilo dobro obrniti nekako trend navzgor. Drugi tak čuden izziv je pa prav bralna pismenost. Torej, skratka, ta je pa nekako nekoliko nerazložljiva oz. ne vem, bo treba se je poglobiti v to, kaj pravzaprav pomeni to cikcakasto, ta cikcakasti graf, ki dosega glede na povprečje. Vidimo, da smo bili 2006. nad povprečjem, potem smo bili dve zaporedni raziskavi kasneje 2009, 2012 pod povprečjem, potem smo skočili kar naenkrat spet nad povprečje, ostali nad povprečjem še v letu 2018 in leta 2022 padli spet pod povprečje. Torej, tukaj se nam kaže nek tak zelo varljiv pogled. Zdaj, kaj je tukaj, da bi bile prav generacije take, se nam nekako ne zdi, ne glede na to, da vsaj drugi, torej drugi dve pismenosti sta nekako vzporedni šli, ampak to je pač tudi nekaj, kar bo treba dejansko bolj podrobneje še pogledati kaj se je pravzaprav dogajalo torej, kaj se je dogajalo v šolah, kaj se je dogajalo potem recimo pri pouku, ali so bili kakšni učni načrti spremenjeni, ali je način poučevanja spremenjen, ali kaj je bilo tukaj, da smo nekako šli tako zelo na gor in dol nekje. Seveda kot rečeno ti rezultati, ki so taki kot so tudi v evropskem okviru, Evropske unije, je nekako zaveza, da bi vendarle zmanjšali delež 15-letnikov tistih, ki imajo najnižje dosežke, zaradi tega, ker pravzaprav je nekako razumemo, da tista temeljna raven pismenosti je tista osnova s katero lahko rečemo, da tisti otrok, ki to doseže, takrat temeljno raven, da potem lahko sledi tudi naprej nekemu izobraževanju, nekemu delu in da potem ima bolj ali manj recimo tudi življenje svoje prilagojeno izzivom, se zna odzivati na probleme in stvari, ki se pač dogajajo naprej. Zdaj, v Evropski uniji je pravzaprav, bil oz. je cilj zmanjšati delež tistih, ki nekako, so pod temelj, pod ravnjo temeljne pismenosti pod 15 odstotkov - to je ta nekako naš in tudi evropski cilj. Zdaj v Sloveniji seveda, če gledamo smo pravzaprav v preteklosti cilj že enkrat dosegli na področju naravoslovne pismenosti. Leta 2018 smo namreč imeli samo 14 % takih, ki so padli pod ravnjo temeljne ravni pismenosti. Močno smo se približali tudi na področju bralne pismenosti, kar je zanimivo, s 15 % leta 2015 recimo, ko smo šli enkrat vmes gor, smo šli pod ravnjo, smo šli nad tisti povprečen dosežek, ki je bil, žal pa smo zdaj po zadnjih raziskavah 2022 prišli dejansko pod povprečje v obeh in smo tudi povečali odstotek teh otrok, ki ne dosegajo temeljne ravni. In to je tisto, kar pravzaprav nas malo tudi skrbi.

Seveda, še bolj ambiciozni cilji so pa postavljeni v Nacionalni strategiji razvoja bralne pismenosti 2019-2030, to je ta del, kjer smo rekli, da bi pravzaprav želeli, da bi do leta 2030 vsaj 90 % učenk in učencev doseglo tisto temeljno raven, torej, da bi dobili samo eventualno 10 % tistih, ki ne bi tega dosegli. In znotraj teh, ki dosegajo, pa smo želeli, da bi vsaj 10 % pridobilo tisto najvišjo raven bralne pismenosti, kar pomeni, da so res zelo, zelo visoki izzivi. Zdaj leto 2030 ni več tako daleč, če primerjamo, odkar sodelujemo, recimo 2006 raziskave, pa naprej, torej, samo dvakrat bo še vmes verjetno to potekalo in potem bomo videli, ali smo to dosegli, torej, če bomo res nekako našli primerne prijeme. Jaz mislim, da zdaj res, kot je bilo rečeno, imamo po eni strani kurikularno prenovo, ker imamo določene tudi skupne cilje in ti skupni cilji so tudi zelo pomembni, zaradi tega, ker v preteklosti, vsaj zadnja leta, je bilo vedno bolj nekako slišati določene težnje po predmetenju šole oz. učnih načrtov. Kar pomeni, jaz kot matematik recimo delam pač matematiko in se ne oziram na to, kaj se dogaja zraven. In je tu treba nekako tudi to miselnost preseči v šolah, tudi pri samih učiteljih. Skratka, vsak učitelj, ki uči katerikoli predmet, je odgovoren za to, da nekako povišamo raven vseh pismenosti, torej tudi bralne, vsekakor tudi matematične in naravoslovne tudi, skratka, ker navsezadnje pri vsakem predmetu se pride do vsebin, ki se dotikajo tudi drugih področij. Tudi pri slovenščini se gotovo pride v vsebine, kjer se obravnava ali pa se nekako govori ali pa pogovarja o naravoslovnih temah, pa tudi o matematičnih temah. In, seveda, da ne govorimo o drugih primerih, kjer je itak učni jezik slovenski jezik in je treba tudi to, ta pogovor nekako z otroki voditi. Skratka, vsak otrok mora tudi znati povedati, kaj je izračunal, do katerega sklepa se je dokopal in tako naprej. In to mora biti dejansko povedano tako, da je razumljivo drugim, kar pomeni, da mora biti smiselno, kritično in jasno povedano. Tu seveda verjetno znotraj Slovenije imamo več možnosti. Torej, gotovo je ta svet, ki bo dal svoje usmeritve, gotovo imamo kurikularno svoje usmeritve. Nacionalni program za vzgojo in izobraževanje tudi navsezadnje bo, je že imel, tudi posvet o bralni pismenosti. Mislim, da tudi se bodo kmalu pač nekako pojavili ti osnutki tega programa. Vem, da je že napovedano v Državnem zboru, da bo predstavljen tudi ta program v januarju, in pričakujemo, da do konca februarja bo potem nekako ta sveženj, ta dokument kot sveženj teh navodil ali vizij za naprej nekako pripravljen.

Kot rečeno, jaz tu preveč na dolgo in široko ne bi posegal, ker sem povedal, da bom moral zapustiti sejo, ker me čakajo druge obveznosti. Ampak zagotovo sem prepričan, da bosta obe kolegici z ministrstva, pa tudi drugi, ki so soudeleženi v teh programih in v teh željah in trendih, da bi šli nekako vendarle s temi pismenostmi navzgor, povedali, pravzaprav eni morda pokazali bolj na vzroke, zakaj je to nastalo tako, kot je, eni pa tudi že nakazali določene, bi rekel, poti, kako pa iz tega ven določene, bi rekel, poti, kako pa iz tega vendarle lahko tudi pridemo.

Hvala lepa.