Dobro jutro, dober dan vsem! Hvala lepa za besedo.

Predvsem pozdravljam vabljene goste, zato ker želimo s to sejo vsebinsko, torej zelo temeljito tudi spregovoriti o teh rezultatih. Namreč, v naši poslanski skupini smo po temeljitem premisleku, na kakšen način torej spregovoriti o teh skrb vzbujajočih rezultatih PISA 2022, še zlasti na področju bralne pismenosti, kako v bistvu povezati vse poslanske skupine v Državnem zboru, z namenom v čim krajšem možnem času oblikovati skupno, v našem primeru torej predvsem odgovorno politično odločitev, ki bo temeljila na strokovnih in realnih temeljih. Navsezadnje je bralna pismenost tudi eden od pomembnejših dejavnikov, ki določa učno uspešnost. Navsezadnje so tudi rezultati mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2021 pokazali padec bralne pismenosti pri slovenskih četrtošolcih. Slovenija je torej imela med leti 2001 in 2016 edina na svetu statistično višji dosežek iz cikla v cikel, zdaj pa se je ta raven bralne pismenosti pri četrtošolcih tudi ves čas stabilno višala vse do leta 2021, ko pa se je ta dosežek znižal za 23 točk.

Torej, v zahtevi za sklic smo zapisali oziroma smo to sejo poimenovali Skrb vzbujajoči rezultati raziskave PISA 2022, kjer pa po našem mnenju, čeprav skrb vzbujajoča besedna zveza, ta besedna zveza ni spodbudna, ampak prav s tem namenom, da spodbudimo vse dejavnosti, ki so v naši domeni, skupaj z ministrstvom in vsemi, torej strokovnimi inštitucijami, da pripeljemo v naslednjih letih na višjo raven, ne zgolj zaradi rezultatov PISA, da se torej primerjamo z drugimi državami, predvsem z željo, da to zmožnost povečamo pri naših otrocih. Verjetno bo predstavnica Pedagoškega inštituta kasneje tudi malo podrobneje predstavila rezultate PISA, zato jaz zdaj o tem ne bi. Je pa zelo pomembno povedati pri tem tudi za vso javnost, da je namen raziskave pisati, zajeti podatke o kompetentnosti 15-letnikov, ki jih potrebujejo za svoje življenje, poklicno in zasebno, in te kompetence so pomembne tako za posameznika kot za celotno družbo. Zajem populacije 15-letnikov, ne glede na stopnjo šolanja, omogoča torej učinkovito merjenje rezultatov šolskih sistemov in primerjavo teh rezultatov med državami OECD. V vsakem ciklu izvedbe raziskave PISA je glavnina zajema podatkov posvečena enemu od treh področij pismenosti, medtem ko so podatki za ostali dve področji zajeti za namen raziskovanja trendov v dosežkih 15-letnikov.

Slovenija je prvič pristopila leta 2004 k izvajanju projekta Program mednarodne primerjave dosežkov učencev v PISA in prvič smo bili vključeni 2006. No, in pred nekaj dnevi, zdaj že mogoče te dni, je Pedagoški inštitut, torej, ki v Sloveniji izvaja raziskavo PISA, predstavil rezultate in raziskava je kar poglobljeno merila področje matematične pismenosti. Vsi podatki pa kažejo na splošen upad tako pri matematični kot tudi pri bralni naravoslovni pismenosti. In pri vseh treh merjenjih se Slovenija uvršča med države z negativnim trendom.

Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja v letih 2023-2033 je novembra, to je bilo še pred uradnimi rezultati, v bistvu organizirala četrto javno predstavitev strokovnih stališč in predlogov in sama sem se tega tudi udeležila prav z namenom, da dobim še dodatne informacije. Tema takratnega dogodka je bila prav bralna pismenost. Takrat je vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc, uvodoma poudaril, da je ta dogodek, torej javna predstavitev o bralni pismenosti, namenjen izrazito prečni temi, se pravi, da je bralna pismenost res temelj vsega ostalega in nadaljnjega dela. In smo že takrat izražali zaskrbljenost.

Zdaj pa samo še dodatna utemeljitev, zakaj danes tukaj govorimo o tem. Torej, povprečni dosežek 15-letnikov pri matematiki je v letu 2022 za 24 točk nižji, kot je bil tisti iz leta 2018, in za 16 točk nižji kot tisti iz leta 2012. V kategorizaciji držav po obliki trendov matematičnih dosežkov v dosedanjih zajemih podatkov se torej, kot sem že rekla, Slovenija uvršča med države z negativnim trendom. In v zvezi s spremljajočimi dejavniki dosežkov med drugim poročajo še o mnenju slovenskih 15-letnikov o podpovprečni opori s strani učiteljev matematike in samo učinkovitost pri reševanju matematičnih nalog. In tudi slovenski 15-letniki v bistvu poročajo, so dali sporočilo o nadpovprečni zaskrbljenosti, povezani z matematiko. Če gremo k sami bralni pismenosti, kjer smo najbolj padli v primerjavi z letom 2018, torej za 26 točk je nižja vrednost in ta dosežek je tudi najnižji vse od leta 2006, odkar smo vključeni v raziskavo vpisa in je tudi pod povprečjem držav članic OECD. Obenem je tudi povprečni dosežek na ravni vseh držav v letu 2022 za 11 točk nižji kot leta 2018, v kategorizaciji držav po obliki trenda v bralnih dosežkih pa tudi se uvrščamo med države z negativnim trendom. Najmanjši padec je pa res, da pri 15-letnikih zaznan pri naravoslovni pismenosti, torej 7 točk nižji kot tisti iz leta 2018, ampak kljub temu se uvrščamo torej med države z negativnim trendom. Potem pa še v zvezi s spremljajočimi dejavniki dosežkov pa kažejo naslednje, torej se poroča o primerljivem občutku pripadnosti šoli in občutku varnosti v šoli, kot ga izražajo tudi vsi ostali vrstniki v državah OECD, se je celo ta občutek pripadnosti od leta 2018 do leta 2022 izboljšal. Poročajo tudi nekoliko podpovprečni izpostavljenosti medvrstniškemu nasilju, kar je spodbudno, ampak vseeno še vedno nismo tam, kjer bi radi bili. Kljub temu jih, torej pa 18 % poroča, da so najmanj nekajkrat mesečno izpostavljeni vse eni od oblik medvrstniškega nasilja. Poročajo tudi o podpovprečni kakovosti odnosov z učitelji na šoli, kot sem že prej omenila in podpovprečno zaznavajo še oporo s strani učiteljev matematike in samo učinkovitost pri reševanju matematičnih nalog. Torej in s tem izražajo tudi nadpovprečno zaskrbljenost, povezano z matematiko.

Rezultati vsakokratne raziskave PISA so torej neposredno povezani s šolskim sistemom oziroma s celotnim področjem vzgoje in izobraževanja in tudi glede na negativne trende pri vseh treh vrstah pismenosti, ki jih pač torej v zadnjih letih beležimo v Sloveniji smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke prepričani, da je nujno, da tudi v Državnem zboru opravimo razpravo na to temo, ker pač govorimo o generacijah, ki bodo v prihodnosti pomembno oblikovale našo družbo, vodile tudi našo državo in je izjemnega pomena, da bomo tudi v prihodnje imeli kakovosten šolski sistem. In ker je navsezadnje branje zaradi svoje temeljne in vsestranske vloge dobilo svoje mesto tudi v strategiji razvoja Slovenije 2030.

Minister za vzgojo in izobraževanje doktor Darjo Felda je v odzivu takrat dejal, bom citirala: "Pred nami so številni izzivi. O tem, kakšni ukrepi bodo v primeru najustreznejši pa bo nedvomno že v prihodnjih tednih razpravljala in predlagala tudi strokovna skupina, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Usmeritve bodo vgrajene v potekajočo kurikularno prenovo učnih načrtov in katalogov znanj, ob stremljenju k visokim dosežkom pa ne bomo spregledali razvoja socialno čustvenih kompetenc učencev in učiteljev."

Potrebni bodo torej tudi bolj konkretni ukrepi, ne zgolj na načelni ravni. Sama bom morda tukaj še povedala tudi to, da sem tudi kot učiteljica slovenščine bila zelo vpeta v to in da poznam tudi nacionalno strategijo, imam jo tukaj, ki je odlično zapisana, da obstaja tudi nacionalni svet za bralno pismenost. Predsednica tega sveta je državna sekretarka, gospa Zupančičeva in da tudi vsa, vsa izobraževanja, vsi posveti, kjer sem bila sama tudi še mogoče nedavno nazaj vključena, da so odlična, ampak očitno pa nekje potem zmanjka, da teoretično imamo pravzaprav z vsemi projekti, ki so od predšolskih, torej od vrtcev do vseh stopenj izobraževanja, torej nekje v srednje šole, tudi odlični, ampak nekje pa zmanjka. Ni to, to ne more biti jasno kaj so ti razlogi. Kajti tudi sama sem opažala že zadnjih, ne vem, dobrih deset let svojega dela, kako v bistvu dokaj vidno pada tudi ta moč izražanja 15-letnikov, ko pridejo v srednjo šolo, da da so sami v bistvu velikokrat nemočni, ker so pač ti njihovi predalčki niso polni. Nekaj, ko odpreš predal, mora biti nekaj noter, da vzameš. To sem jim tudi večkrat rekla, da je to znanje, ki ga moramo, in da lahko odpiramo potem predale in vzamemo kar potrebujemo, če pa so prazni pa to ne gre. Zato torej predlagatelji te nujne seje pričakujemo, da boste pristojni predstavili torej poglavitne razloge za trend padanja bralne matematične, naravoslovne pismenosti slovenskih 15-letnikov ter podali predloge tako za kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bomo trend zaustavili in ga obrnili navzgor. Zato smo tudi se odločili za vse vabljene in da je namen današnjega sklica seje predvsem razprava, dogovor o nadaljnjem odgovornem ravnanju na tem področju in torej, da gremo skupaj po tej poti in zato smo tudi predlagali tri sklepe, za katere menim da niso torej s političnega vidika prehudi in da so sprejemljivi. Zato smo pod prvi sklep dali, torej predlog sklepa je, da odbor poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da takoj prične s pripravo in izvedbo javne razprave, morda tudi po vseh slovenskih regijah, kajti pismenost ni samo stvar nekih strokovnih inštitucij pa, potem šole, učiteljev, tukaj je stvar celotne družbe, predvsem tudi družin, staršev, kajti tega kroga ne moremo narediti brez, brez staršev in da je pač treba o tem spregovoriti in predstaviti pomen vseh teh dobrih kompetenc, ki jih otroci dobijo z razvojem teh temeljnih pismenosti. Pod drugim sklepom smo zapisali, da v roku treh mesecev, ampak jaz mislim, da je ta rok dokaj prijazen, pripravi se torej konkreten nabor kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov s časovnico, s katerim bomo torej zaustavili trend padanja bralne, matematične, naravoslovne pismenosti ter ga obrnili navzgor. In še tretji sklep: da torej odbor poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v skladu z napovedanimi cilji kurikularne prenove strokovni organi ministrstva prevetrijo vsebine učnih načrtov po celotni vertikali izobraževalnega procesa in o tem matičnemu delovnemu telesu prav tako poroča v treh mesecih. Zakaj takšen? Jaz sem prepričana, ko se pogovarjam, pa tudi že prej, ko smo dostikrat s kolegi učitelji, tudi v vseh stopenj v osnovni šoli, da se nekje branje ustavi, da se nekje neha tudi torej motiviranost, saj poznamo te gradnike bralne pismenosti in da, potem pač otroci iščejo druge poti, da pridejo do tega znanja, ki ga morajo pokazati v šoli in da smo očitno nekje prenatrpali učne programe, učne vsebine, ki so, če izhajamo iz tega, da šola, pa naj ne zveni tem tako, da pač nekatere stvari niso pomembne, seveda so, mora učiti, pripraviti otroke za življenje seveda z veliko znanja, ampak tistega potrebnega in tu je potreben res temeljit premislek in pa tudi glede učbenikov in vsega tega in da imamo očitno tukaj morda en problem, ki ga pa lahko z dobro voljo in predvsem na strokovnih temeljih tudi razrešimo. Jaz sem prepričana, da boste tudi kolegi iz koalicije prepoznali bistvo tega sklica seje, morda boste kljub temu prisluhnili in podprli te predlagane sklepe in pokazali skrbno politično voljo tudi do te aktualne vsebine. Hvala lepa.