Govor

Marko Štucin

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Jaz bom morda odgovoril v prvem delu na to, kar je bilo s strani treh poslancev vprašano glede Bližnjega vzhoda, tudi konkretno glede sodelovanja Slovenije v postopkih pred Meddržavnim sodiščem.

Pa če začnem na koncu, glede sodelovanja Slovenije pri postopkih pred Meddržavnim sodiščem. Naj na začetku poudarim, da je Slovenija napovedala svojo intervencijo pred prvim postopkom v sicer podobni zadevi, ampak ne isti, gre za vprašanje svetovalnega mnenja o pravicah in obveznostih držav okupatoric na ozemlju, ki ga okupirajo, v konkretnem primeru Izraela v Gazi. Slovenija bo tako sodelovala pred meddržavnim sodiščem, bo imela priložnost, da pojasni svoje argumente, zakaj se je pridružila temu postopku in bo tudi nastopila z ustno intervencijo, ki je zaenkrat planirana 23. februarja.

Kar se tiče postopka, ki ga je sprožila Južnoafriška republika, bi želel poudariti, da je postopek še v začetni fazi in v tej fazi niso možne pridružitve držav v sam postopek. Slovenija spremlja ta postopek in bo ocenila na podlagi predvsem pravnih dejstev, namreč pridruževanje postopkom pred meddržavnim sodiščem temelji na pravnih vprašanjih in na pravnih argumentih. Ni na koncu odločilno, koliko držav se pridruži posameznemu postopku, kajti o tem odloča senat sodišča. Sodniki na meddržavnem sodišču bodo odločali o vseh vprašanjih, ki jih je Južna Afrika sprožila pred tem postopkom, se pravi, ali se Slovenija na koncu pridruži temu postopku ali se ne pridruži, na odločitev samega sodišča najverjetneje ne bo vplivala.

Zdaj morda bi povedal še to, da kar se tiče kvalifikacij kaznivih dejanj, se pravi najhujših kaznivih dejanj, ki se dogajajo v in na splošno po svetu in seveda tudi v Gazi, imamo več stopenj. Vprašanje genocida je vprašanje najvišje pravne kvalifikacije pred katerimkoli mednarodnim sodiščem, pred meddržavnim sodiščem v Haagu, kot tudi pred Kazenskim sodiščem v Haagu, ki bo tudi odločalo o vprašanju genocida, tudi, dve sodišči odločata o tem. Načeloma velja, da se glede teh najvišjih standardov opredeljujejo sodišča v sodnem postopku, ko po letih, ko se ta postopek zaključi, postopek pred /nerazumljivo pred meddržavnim sodiščem, ki ga je sprožila Južna Afrika, bo trajal vsaj več mesecev, če ne več let. Je pa bistvena tu ena stvar, in sicer, da je Južnoafriška republika zahtevala tudi, da sodišče sprejme tako imenovane začasne ukrepe. Ti začasni ukrepi so predvsem prekinitev spopadov, zagotavljanje humanitarne pomoči in tako naprej. Slovenija je ves čas, ves politični vrh, v vsej svoji državi in tudi nismo edini, vedno zagovarjala prav te stvari, o katerih bo sodišče razsojalo, ko gre za odločitev o začasnih ukrepih. Slovenija ves čas in tudi včeraj, ko je ministrica za zunanje zadeve prvič nastopila kot članica, mislim, kot v imenu Slovenije kot članice, nestalne članice Varnostnega sveta in zato je tudi ni danes tukaj na odboru, poudarja vse te stvari, o katerih naj bi sodišče razsodilo, ko bo razsojalo o začasnih ukrepih. Tako da, če govorimo o vsebinski presoji tistega kar pričakujemo od sodišča, sploh ko govorimo o začasnih ukrepih, se v bistvu ta vsebinska presoja zelo malo ali pa skoraj v ničemer ne razlikuje od tega, kar Slovenija ves čas zagovarja in ne edina. Kot večina držav v mednarodni skupnosti ta stališča zagovarjajo. Želel bi samo poudariti še to, ko govorimo o tem, ali podpiramo postopek pred Meddržavnim sodiščem ali ne podpiramo postopka pred Meddržavnim sodiščem. Jaz se ne spomnim ene slovenske vlade, enega zunanjega ministra, ki bi rekel, da ne podpira postopkov pred katerimkoli mednarodnim sodiščem, še najmanj pa pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, ki je najvišje meddržavno sodišče in je tudi eden izmed organov Združenih narodov. Tako, da Slovenija bo ponavljam spremljala Postopek in bo podprla karkoli bo odločilo sodišče v tem konkretnem primeru. Jaz se ne bi spuščal v vprašanja, ki so bila postavljena ministrici osebno, bi pa poudaril, da je vprašanje kršitve mednarodnega humanitarnega prava po lestvici standardov bistveno nižje kot genocid. Ko govorimo, tu moramo biti zelo eksaktni, ko govorimo o mednarodnem humanitarnem pravu, govorimo o tem, ali država, ko se recimo kot Izrael brani, tako oni trdijo, pred napadom, terorističnim napadom Hamasa ali se brani sorazmerno ali gre pri tem čez tiste proporcije, ki jih določa mednarodno humanitarno pravo. Jaz mislim, da vsakemu od nas, pa ne samo na Ministrstvu za zunanje zadeve ali pa v državnem vrhu, jasno, ko prižgemo televizijo, ko spremljamo novice, ki so iz Gaze, da je ta sorazmernost bila presežena že prvi dan praktično teh povračilnih ukrepov. Dejanja, ki se dogajajo v Gazi so neprimerljiva s katerokoli vojno, ne samo v zadnjih letih, si upam trditi, v zadnjih desetletjih. To, kar videvamo v Gazi in to ni enostransko mnenje ali pa enostranska resnica, to, kar se dogaja v Gazi, o čemer poročajo vse mednarodne organizacije, ki so na terenu, je eklatantno in ne proporcionalno izvajanje napadov, ki gredo čez vse dopustne meje. In govoriti o kršitvi mednarodnega humanitarnega prava je, jaz mislim, tukaj precej enostavno. Za kvalifikacijo genocida po drugi strani potrebujemo ogromno pravnih standardov. Ko gledamo kaj se dogaja, ko beremo poročila, tudi zaupna poročila in tako naprej, jaz mislim, da težko bilo trditi, da se to ne dogaja v Gazi, ampak o tem bo odločalo na koncu sodišče in Slovenija bo spoštovala odločitev sodišča. Tako, da jaz upam, da sem odgovoril kar se tiče Bližnjega vzhoda, tako da bi zdaj, če je še kakšno podvprašanje, seveda pripravljen odgovoriti, bi pa zdaj na kratko izkoristil, pa tudi odgovoril na vaše vprašanje, predsedujoči, glede aktivnosti Slovenije v Varnostnem svetu v teh prvih tednih, če lahko.

Varnostni svet je od 1. januarja, odkar je Slovenija nestalna članica, zasedal kar velikokrat. Jaz bom, saj bom probal na hitro, ampak bom šel po državah. Glede Ukrajine sta potekali dve razpravi, ena o humanitarnem položaju, ki je potekala 10. januarja, druga razprava pa je potekala o dobavah orožja v Ukrajini 22. januarja in to drugo razpravo je bila sklicana na pobudo Ruske Federacije, v njej je sodeloval tudi zunanji minister Lovrov. Slovenija se je pridružila ukrajinski izjavi za medije, ki se je osredotočila na nelegalno oboroževanje Rusije. Stališča glede Ukrajine in vojne v Ukrajini mislim, da so jasna, tako da jih na tem mestu ne bi ponavljal, razen če so podvprašanja. Ta mesec je potekala v Varnostnem svetu tudi obravnava podaljšanja mandata misije Združenih narodov na Cipru. To so bile opravljene konzultacije v poročilu generalnega sekretarja Združenih narodov o delu te misije. Vemo, da je v lanskem letu poleti prišlo do nekaterih konfliktov v tako imenovani zeleni coni na Cipru je namreč prišlo do incidenta pri izgradnji ceste s turške strani do vasi Pila. Ta incident je bil tudi v teh izjavah in poročilu obsojen in ta in Slovenija je zastopala stališče, da je potrebno misijo podaljšati trenutno še potekajo usklajevanja, ampak mi ocenjujemo. da bo odločitev na tak način tudi sprejeta.

Glede Gaze naj povem, da je po sprejemu resolucije 2720 generalni sekretar Združenih narodov imenoval višjo humanitarno koordinatorko koordinatorko za obnovo Gaze, bivša nizozemska ministrica / nerazumljivo/ 10. 1. je varnostni svet na zahtevo Malte razpravljal o možnostih za nadzor implementacije resolucije 2712, to je resolucija, ki je bila sprejeta lani novembra. Zdaj, države so se v svojih izjavah osredotočile na različne vidike katastrofalne humanitarne situacije v Gazi ter potrebo po omogočanju razmer za humanitarni odziv. 23. 11., se pravi, pardon. 23. 1. - to se pravi, včeraj - je potekala tudi odprta razprava o Bližnjem vzhodu na ministrski ravni, ki se je udeležila tudi naša zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je kot rdečo nit predstavila slovensko stališče in pobudo za prekinitev spopadov kot pogoj za naslovitev različnih vidikov krize, tako glede zaščite civilistov, humanitarne pomoči, ustvarjanje pogojev za varno rešitev razseljenih oseb, preprečevanje proliferacije, ekstremizma in ekstremističnih ideologij, vrnitev talcev, ustvarjanje pogojev za mir ter rešitev na koncu tudi dveh držav, ki bi sledila tudi obsežna rekonstrukcija Gaze. V Varnostnem svetu je potekala razprava tudi o Rdečem morju in Jemnu. 12. 1. je bila sprejeta resolucija 2722 o pomorski varnosti v Rdečem morju, ki sta jo pripravili ZDA in Japonska. Zdaj Slovenija, je v obrazložitvi glasu opozorila na širši vidik konflikta in v povezavi z Gazo pozvala k humanitarni prekinitvi ognja v namen zajezitve širjenja konflikta v regiji.

Omenim naj še, da je po desetih letih se je konec lanskega leta zaključila misija Združenih narodov v Maliju, pri čemer je prihodnje angažiranje Združenih narodov v tej državi precej nejasno. Slovenija bo sledila razpravam in se aktivno vključila tudi v razprave o tem: kako in na kakšen način bi se Združeni narodi lahko angažirali.

Varnostni svet je opravil tudi polletno razpravo o delovanju regionalne pisarne Združenih narodov za Zahodno Afriko in Sahel. Sprejel je tudi izjavo za javnost glede napada na pripadnike misije Združenih narodov v Srednjeafriški republiki. V četrtek 11. 1. sta potekala briefing in konzultacije o razmerah v Kolumbiji, ki sta se osredotočili na različne vidike izvajanja mirovnega sporazuma. Slovenija je pri tem izpostavila med drugim tudi vlogo žensk ter povezavo med okoljem, mirom in varnostjo.

Samo še omenim, da je 15. januarja potekalo 1. formalno zasedanje delovne skupine o otrocih v oboroženih spopadih v Etiopiji, v Mozambiku in Ukrajini, na katerem je aktivno sodelovala tudi Slovenija. Hvala lepa.