Spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, spoštovani vsi gostje!

Me veseli, da smo se danes zbrali tukaj v Državnem zboru, da se podrobneje seznanimo z epidemiološko situacijo in razmerami glede okužbe s covid-19 v Sloveniji. Podatke o pojavnosti covid-19 zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje preko različnih sistemov spremljanja, in sicer preko nacionalnega sistema spremljanja okužb s covid-19 z obvezno prijavo, preko integriranega sistema spremljanja okužb dihal s covid 19 na primarni ravni, preko spremljanja SARS covid-19 v odpadnih vodah, spremljanje števila smrti oseb, ki so umrle in so bile znotraj 28 dni pred smrtjo, testiranje s covid-19 in hospitaliziranih oseb s covid-19 s spremljanjem podatkov o različicah covid-19, ki krožijo v Sloveniji, na podlagi sekvencioniranja, spremljanjem precepljenosti proti covid-19. Kaj nam ti podatki povedo in kaj nam pokažejo? Pokažejo nam, da je pojavnost okužb s covid-19 dosegla vrh konec decembra, začela naraščati že v zgodnji jeseni 2023 in dosegla vrh v decembru. Od začetka decembra 2023 je pojavnost v upadanju. Če primerjamo epidemiološko situacijo v decembru 2022 z decembrom 2023, je prijavljeno število okužb bistveno nižje, med njimi je največ okužb v starostni skupini nad 65 let, za razliko od lani, ko so okužbe prevladovale med 20- in 64- letniki. Podatki, zbrani preko obveznih prijav, in podatki, zbrani preko integriranega sistema spremljanja okužb dihal s covid-19 na primarni ravni, kažejo enak trend. NIJZ spremlja in na spletnih straneh sproti objavlja tudi podatke o tedenskem številu hospitaliziranih oseb s covid-19 in težje potekajočo boleznijo. Vse slovenske bolnišnice tedensko poročajo podatke o pacientih z resno akutno okužbo dihal, ki so bili ob sprejemu v bolnišnici v bolnišnico pozitivni na ta virus. V jesenskem valu je bilo največ sprejetih v bolnišnico v tednu od 4. 12. do 10. 12. 2023 skupno 88 pacientov. Od takrat naprej pa je število sprejemov zaradi covid-19 v upadu, in sicer med 8. 1. in 14. 1. 2024 je bilo sprejetih 34 pacientov s covid-19. Tedensko število sprejemov v enote intenzivne terapije je v jesenskem valu relativno nizko, večina sprejetih v bolnišnice zaradi težje potekajočega covid-19 v zadnjih šestih mesecih pred hospitalizacijo ni bilo cepljenih.

Enako kot druge države Evropske unije smo tudi v Sloveniji uvedli spremljanje covid 19 v odpadnih vodah. Ta sistem spremljanja temelji na tedenskem zbiranju vzorcev odpadnih vod, zaznavi genoma covid-19 virusa in sekvencioniranju različic, ki so prisotne v odpadni vodi. Zadnji podatki kažejo, da je v Sloveniji najbolj razširjena različica omikron B 286. Podatki spremljanja umrlih, ki so bili znotraj 28 dni pred smrtjo testirani in pozitivni na SARS-CoV-2, kažejo, da je v letu 2023 zaradi te bolezni umrlo tisoč 37 oseb od skupno 46 tisoč 797 potrjenih okužb, kar je približno 2,2 %. V prvi polovici leta 2023, je umrlo 562 oseb, v drugi polovici 475 oseb, največ umrlih je bilo v januarju 2023 in decembru 2023, 216 in 215 smrti. V obeh mesecih preteklega leta je bilo tudi največ obolelih, pa tudi sicer je umrljivost najvišja v hladnejših mesecih leta, ko so tudi druge okužbe dihal bolj prisotne. V drugem tednu, januarja 2024 je zaznati nižje tedensko število umrlih z dokazano okužbo SARS-CoV-2, kar se ujema s trendom upadanja števila prijavljenih primerov covid 19 in trendom na vzorcu iz primarnega zdravstva. Podatki v okviru spremljanja splošne umrljivosti v realnem času, to je umrljivosti zaradi kakršnegakoli razloga, s katerimi zaznavamo presežno umrljivost, torej več smrti, kot se pričakuje za določeno obdobje. V letu oz. tednu kaže, da v januarju 2024 ni bilo presežne vrednosti za to obdobje.

V zvezi s precepljenostjo nas podatki ne morejo navdajati z optimizmom. Res, zadnji podatki o precepljenosti proti covid 19 s cepivom, ki vsebuje antigene različice omikron XBB, kažejo, da je bilo od 3. oktobra 2023 v Sloveniji cepljenih 37 tisoč 407 oseb, od tega je bilo večina starejših od 65 let. 74,9 %, to pomeni, da je bilo proti covid-19 v splošni celi populaciji oziroma, da je bilo samo 6,2 % starejših od 65 let cepljenih, pa ravno o tem se cepljenje najbolj priporoča. Nekoliko več ljudi se je cepilo proti gripi. Od 1. 10. 2023 do 22. 1. 2024 je bilo proti gripi cepljenih 116 tisoč 472 oseb, od tega je bilo 68 % oseb starejših od 65 let. Je pa res, da precepljenost še vedno ne dosega ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, kjer bi moralo biti cepljenih vsaj 75 oseb starejših od 65 let. V Sloveniji je bilo do sedaj cepljenih 17,9 % te ciljne populacije, to se pravi starejših od 65 let. Predstavljeni podatki so odraz dejstva, da je pandemija covid 19 v precejšnji meri zamajala zaupanje javnosti v uradne institucije in vire informacij. Veliko je informacij danes, ki krožijo, pojavlja se nezaupanje ljudi, močno je vplivala tudi na odnos slovenskih prebivalcev do cepljenja, v ta najbolj učinkovit javnozdravstveni ukrep, pač to zmanjšanje zaupanja. To je ugotavljal NIJZ v raziskavah v času pandemije. Na podlagi teh ugotovitev in tudi drugih raziskav, je NIJZ za jesensko-zimsko obdobje zasnoval in izvajal komunikacijsko kampanjo, o kateri bodo kasneje povedali več kolegi iz NIJZ. Dejstvo pa je, da ostaja komunikacija o zaščitnih ukrepih za preprečevanje nalezljivih bolezni in o dobrobiti cepljenja v Sloveniji velik družbeni izziv, za to na Ministrstvu za zdravje skupaj z NIJZ, ki je tudi odgovoren, ki je odgovoren za osveščanje in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Redno seznanjamo javnost o zaščitnih ukrepih, o preprečevanju nalezljivih bolezni in o dobrih lastnostih cepljenja. Redno se objavljajo tudi poročila, tako za strokovno javnost kot informacije, ki so namenjene vsem državljanom.

V zvezi z interventnim zakonom, ki je bil sprejet konec oktobra 2022, lahko rečem, da je bil sprejet v času, ko je še vedno veljalo, da Covid-19 predstavlja izredne zdravstvene razmere na svetovni ravni. Ukrepi, določeni v zakonu, so bili usmerjeni v spremljanje in celovito obvladovanje širjenja okužb ter zdravstveno oskrbo in načrtovana sredstva so upoštevala razmere in potrebe iz leta 2022. Zaradi spremenjenih lastnosti virusa, precepljenosti in prekuženosti prebivalstva je število okužb začelo znatno upadati tako v Sloveniji kot globalno. Svetovna zdravstvena organizacija je 5. maja 2023 razglasila, da Covid-19 ne predstavlja več izrednih zdravstvenih razmer na svetovni ravni. Iz teh razlogov, določenih potreb po izvajanju in financiranju nekaterih ukrepov, ki jih je določil interventni zakon, ni bilo več ali pa so se izvajale v zmanjšanem obsegu, zato je bila dejanska poraba sredstev za izvajanje ukrepov iz interventnega zakona mnogo nižja od načrtovane.

V zvezi z obravnavo dolgega Covida bi rada pojasnila, da so znani rezultati raziskave SI-PANDA, kjer sta najpogostejši dolgotrajni težavi, ki so ju navajali anketiranci po prvi ali drugi okužbi utrujenost in pomanjkanje energije. Drugi dve najpogostejši težavi sta zmanjšana telesna zmogljivost ter bolečine v mišicah in sklepih. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja deluje postcovidna ambulanta, kjer delajo starejši specialisti, ki se bolj poglobljeno ukvarjajo z dolgim Covidom. NIJZ je bolnikom z dolgim Covidom izdal jasna priporočila. Za rehabilitacijo in obravnavo teh bolnikov se ukvarjajo centri za krepitev zdravja, ki so povsod po Sloveniji, rehabilitacijske programe pa izvajajo tudi Soča in nekatere psihiatrične bolnišnice, na primer Idrija.

Glede na to, da je obravnava bolnikov z dolgim Covidom izziv za številne države, je na ravni Evropske unije ustanovljena mreža za dolgi Covid. Ministrstvo za zdravje je kot predstavnika Slovenije v mrežo imenovalo Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki ima v Sloveniji s tem največ izkušenj. Naloga evropske mreže pa je postaviti definicijo, priporočila in sisteme za spremljanje dolgega Covida, z namenom prenosa znanja in najboljših praks za optimalne pristope k obvladovanju te bolezni.

Naj končam z ugotovitvijo, da sistemi spremljanja Covid-19 in ostalih akutnih okužb dihal, kažejo na umirjanje kroženja SARS-CoV-2, vendar pa naraščata kroženje virusa gripe in respiratornega sincicijskega virusa. Vsaj še do sredine februarja lahko pričakujemo povečane obremenitve zdravstvenega sistema na vseh ravneh, predvsem zaradi sprejemov starejših oseb v bolnišnice zaradi gripe in najmlajših zaradi okužb z RSV. Zato je toliko bolj pomembno, da je bila prejšnji petek podpisana pogodba za dograditev klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, in sicer prva faza s pogodbeno vrednostjo 95,5 milijonov evra. Predvidena je tudi novogradnja Infekcijske klinike v Mariboru, kjer trenutno poteka izdelava projektne in investicijske dokumentacije, začela pa so se rušitvena dela. Namen investicije je izboljšati infrastrukturno pripravljenost javnega zdravstva v Republiki Sloveniji za odkrivanje, omejevanje širjenja in zdravljenja nalezljivih bolezni ter okrepiti odpornost slovenske družbe kot celote na pandemije in epidemije kot tudi izboljšati pogoje za izvajanje kakovoste zdravstvene obravnave vseh bolnikov z nalezljivimi boleznimi. Hvala.