Predsednica, hvala lepa za dano besedo. Zdaj najprej pozdrav kolegicam in kolegom, seveda tudi spoštovanje vsem vabljenim, ki so danes tukaj z nami ter državljankam in državljanom.

Zdaj, v Slovenski demokratski stranki smo seveda predmetno zahtevo za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo z naslovom "Kako resne so razmere glede covid-19" klicali ravno zaradi številnih vprašanj državljank in državljanov, ki so se na nas obračali glede situacije covid-19, pogrešajo pa v prvi vrsti predvsem neke ažurne podatke, pogrešajo odzive, ukrepanje s strani Ministrstva za zdravje. Zdaj ravno zaradi tega naj že uvodoma povem, da pričakujem konstruktivno in dostojno razpravo in mi dovolite, da najprej navedem nekaj teh klicev na pomoč s strani naših državljanov. Zapis državljana na omrežju X, 6. januarja 2024 na temo popolne pasivnosti glede obveščanja javnosti o stanju covid-19 v Sloveniji. Takole je zapisal: "V času covida so nas po omrežjih zdravniki, sestre ozaveščali o pomenu bolezni, pomembnosti cepljenja o stanju po domovih, v bolnicah. Zakaj tokrat, se pravi, v tem danem času, tega ni? Ljudje ne vedo, kakšno je stanje. Res, da so na oblasti proti cepilci, pa vseeno. Kakorkoli boste objavili bom delil." Drugič, pismo državljanke, 11. januarja 2024, je romalo na našo poslansko skupino to pismo glede varovanja javnega zdravja kot takega v luči težkih respiratornih obolenj, bilo pa je naslovljeno na našo vodjo poslanske skupine gospo Jelko Godec. Državljan je napisal tako: "Pozdravljena, gospa Jelka. Na vas se obračam s prošnjo, da postavite ministru za zdravje vprašanje, kaj so storili na področju varovanja javnega zdravja in preprečevanja težkih respiratornih obolenj. Stanje na terenu je resno. Obolevajo dojenčki, aktivna populacija in starejši, na pohodu je covid v kombinaciji z gripo, NIJZ pa nič. Sem ji pisala, se pravi, bila je državljanka, in zahtevala resne zdravstvene preventivne ukrepe, ne politične. Naj si ogledajo stanje na pediatriji."

Zdaj, to sta bila seveda dva anonimna, ki pač na X tako ne moremo ugotoviti identitete, ta druga želi ostati neimenovana, jaz sem si pa za pripravo te seje pogledal, kaj je pisala dr. Javornikova. To gre namreč za gospo Jano Javornik, ki lahko rečem, da je po neki politični usmeritvi, po moji oceni levo liberalno usmerjena, se pravi, da covid jasno ne izbira med nekimi političnimi opcijami, in pred dnevi, 20. januarja 2024 je zapisala en daljši sestanek z naslovom "Beda, 1100 dni življenja z dolgim covidom". Njena izpoved. Zdaj, gospa ima to srečo, da dela in živi v Angliji, ker vemo, da je ta razvejana mreža pocovidnih klinikah dobro organizirana. Zdaj, ona se je tudi cepila proti tej bolezni in tako je zapisala, dva pasusa, bom samo citiral: "Tri leta se moje življenje vrti okoli vprašanja, kaj se dogaja s telesom. Zadela sem na covid loteriji, sodeč po burnosti avtoimunskega odziva. To je zdravniški povzetek, ki vselej doda, da je pomembno, da se ne okužim. Hvala za nasvet, da živim v svetu, v katerem skupnost ni kolektivno zavezana javnemu zdravju, ki odmišlja dolgotrajne posledice okužb in normalizira trpljenje. Ne le, da je moj imunski sistem zaradi virusa postaran, tudi diagnoze, ki jih je tako ali drugače sprožil SARS-CoV2, in ki jih nekatere znajo vsaj teoretsko povezati, me uvrščajo v skupino ranljivih.

In drugi del, ker sistemske podpore v mnogih državah ni, vključno s Slovenijo, ki se zdi posebno, v navednicah, odporna proti dolgemu covidu, sem svojo zgodbo javno že večkrat predstavila. Preprosto zato, ker mnogi trpijo, še bolj osamljeni, prezrti, šikanirani, odpuščeni, ker preredko spregovorimo, kako počasni so diagnostični premiki v razpadajočih zdravstvenih sistemih.

Zdaj torej vidimo po teh treh izpovedih, da Slovenija seveda ni nek osamljen otok, ko gre za covid-19 in njegove posledice, o tem pričajo ravno tovrstna pisanja številnih prizadetih državljanov. Zdaj, dovolite še malo skok čez slovenske meje. V Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni, države Evropske unije v začetku decembra 2023 jasno pozval, naj okrepijo kampanje cepljenja proti covid-19 in jim svetoval, naj se pripravijo na morebitno povečanje potreb na urgencah v intenzivni terapiji. Da je covid-19 oz., da ostaja resna grožnja, je pred dnevi posvarila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Zdaj, danes smo januarja 2024. Zdaj, preventivni ukrepi, kot so razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask, medosebna razdalja, zračenje prostorov, da ostanemo doma v znaku okužbe. Zdaj, v času epidemije covid-19 smo lahko vsi nedvomno ugotovili, da so takšni preventivni ukrepi de facto reševali številna življenja in tudi mnoge pred samo okužbo in pa pred hujšim potekom bolezni. Danes takšnih pozivov, priporočil, vsaj mi jih nismo videli ter številni državljani, ki nam pišejo, in zato ravno iz tega naslova imamo danes toliko zaskrbljenih državljanov, ki so izgubili v epidemiji najbližje in lahko iz prve roke povedo, kako hud je covid-19. Jaz bom bolj tudi potem nekaj plastičnih primerov navedel v kasnejšem izvajanju, in seveda zato od pristojnih pričakujejo ukrepe za zaščito njihovega ter na sploh zaščito javnega zdravja.

Zdaj, dovolite mi še, da povzamem oz. citiram nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Milana Kreka, je na Portal Plus, 10. januarja 2024, je objavil en zapis, zelo, bi rekel ekspliciten v naslovu, dejal je namreč, odkar je na oblasti Golob, je covid vzel že 2 tisoč življenj. Potem pa piše: "Bolnišnice poročajo o veliki zasedenosti infekcijskih oddelkov, ljudje ležijo na hodnikih, Infekcijska klinika išče proste postelje na drugih oddelkih, Ministrstvo za zdravje in NIJZ pa še nista sprožila dovolj ustreznih preventivnih ukrepov." Nadaljuje: "Verjetno bi bilo veliko manj mrtvih, če bi Ministrstvo za zdravje in NIJZ bila bolj proaktivna na preventivnem področju in aktivno pristopila k prebivalstvu na področju preprečevanja prenosa covida." Krek zdaj na koncu članka nekako to poantira v tem besednem zajemu, ker ne uporabljamo javnozdravstvenih ukrepov v populaciji, se ne smemo čuditi, da imamo zasedene vse postelje, da se iščejo postelje po ostalih oddelkih, in da bomo imeli nove umrle tudi zaradi slabe javno zdravstvene politike, za katere je najbolj politično odgovorna ministrica za zdravje, strokovno pa zdravstvene inštitucije, ki so zadolžene za preventivno delovanje.

Zdaj tudi mediji so potem začeli biti plat zvona na to temo. Jaz verjamem, mi, štajerski poslanci, še kdaj pogledamo kakšen Večer, ne glede na to, da so se zdaj sicer preselili pod eno drugo streho. Pred dnevi, mislim, da včeraj, so napisali članek z naslovom: "UKC Maribor, vrh okužb dihal je tukaj, na pediatriji zasedeni vsi respiratorji. Na Pediatrični kliniki UKC Maribor in na njegovem infekcijskem oddelku so razmere zaradi sezone okužb dihal težke. Več kot lani je okužb z respiratornim sincicijskim virusom in angin, te so tudi v težjih oblikah, seveda je tudi prisotna gripa, pa tudi covid. Kar se tiče naših malčkov, naših najmlajših državljanov, imajo to srečo - vsaj tako zdravniki -, da povzroča težave pri covidu, če imajo še kakšno drugo okužbo." Lahko rečem samo hvala bogu, da je temu tako.

Pod drugim segmentom bi rad predstavil finančni aspekt boja zoper covid-19, ki gre iz državnega Erarja. Konec oktobra 2022 je koalicija v Državnem zboru sprejela interventni zakon, s katerim je za leto 2023, delno tudi za leto, ki se je že začelo s polnim zamahom, se pravi v letu 2024, zagotovila zelo veliko davkoplačevalskega denarja ravno za nujne ukrepe za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19. Naj vam jih nekaj naštejem. Za izvajanje mikrobioloških preiskav, sekvenciranja in spremljanja virusa v odpadnih vodah ter natančno karakterizacijo variantnih virusov 2 milijona evrov, za samotestiranje 79,2 milijona evrov, za podaljšano obravnavo 3,5 milijona evrov, za zdravljenje s kisikom 410 tisoč €, za naloge s področja javnega zdravja 8,7 milijona evrov; tu pa gre za storitve opravljanja koordinacije, vključno z zagotovitvijo delovanja strokovnih delovnih skupin, modeliranje gibanja virusa. Torej, šlo naj bi za delo epidemiološke službe, storitev pridobivanja beleženja podatkov v zvezi s covidom, modeliranje podatkov, napoved trendov gibanja, vzdrževanje IT infrastrukture, itd. Se pravi, vidimo, gre za velike milijone, ki so bili namenjeni za boj s covid-19. Kot vidimo, je še vedno zelo prisoten med nami, zato je javnost, kot sem rekel, ti zaskrbljeni državljani in državljanke so vsekakor upravičeni do pojasnil, kje in na kakšen način se zdaj v njihovih življenjih to čuti, se pravi pri zaščiti njihovega zdravja ter javnega zdravja nasploh. Kam so šla vsa finančna sredstva? Jaz mislim, da bo Ministrstvo za zdravje to transparentno in jasno pojasnilo.

Tudi pri 33. členu interventnega zakona je recimo navedeno: "Iz sredstev proračuna Republike Slovenije se zagotovijo dodatna sredstva za naloge s področja javnega zdravja, ki jih NIJZ izvaja v zvezi s covidom-19, in sicer upravljanje in koordinacija odziva na covid-19, vključno z zagotavljanjem delovanja strokovnih delovnih skupin, modeliranjem gibanja sars-cov2 in odzivom na dolgotrajne posledice covid-19 in vzdrževanje in nadgradnjo aplikacije Ostani zdrav. Ne glede na zakonsko določbo je potem na vladnih straneh. 31. Marca 2023, se pravi pred slabim letom, so oblastniki navedli, da glede na trenutno epidemiološko sliko v Evropi in ukinjanje uporabe aplikacije v državah članicah Evropske unije bo z 31. marcem 2023 aplikacija Ostani zdrav prenehala delovati tudi v Sloveniji. Okej, potem mine spet skoraj leto dni in potem najdemo spet na taisti vladni strani 4. januarja 2024, se pravi pred dvema tednoma, nekdo se je zdaj očitno zbudil iz zimskega spanca in objavil sledeče: "Na Ministrstvu za zdravje redno spremljamo epidemiološko situacijo vseh nalezljivih bolezni, kamor spada tudi covid 19. Na tem področju tesno sodelujemo s strokovnjaki epidemiologi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, torej z NIJZ, ki redno spremljajo epidemiološko sliko v državi in širše in na osnovi te pripravljajo strokovna priporočila za zajezitev širitve nalezljivih bolezni." Po moji oceni gre za en tak ležeren piar tekst, ki v bistvu ni odraz tega, kaj se dogaja na samem terenu. NIJZ tudi, mislim, da je danes - potem je STA o tem pisal -, ja, ravno danes, kot naročeno, bi lahko rekel kot bivši novinar, 25. januar, torej, danes STA povzema seveda NIJZ, ki pravi, da virus covid-19 oz. virus SARS-CoV2, ki povzroča covid-19, še vedno kroži v družbi. Podatki o potrjenih okužbah pa ne odražajo dejanskega stanja, pač pa ga podcenjujejo, opozarjajo na NIJZ. Se pravi, notica iz današnje Slovenske tiskovne agencije. Torej, število prijavljenih primerov okužb s covid-19 podcenjuje število, naj poudarim, resničnih okužb, ki so v družbi. Spreminjanje števila torej ni odvisno le od spreminjanja števila novih okužb ampak tudi od spreminjanja števila novih okužb, ampak tudi od spreminjanja priporočil za testiranje in prakse testiranja. Se pravi, da mi neke realne ocene, koliko je primerov okužb s covid-19, enostavno nimamo. In da se tudi pristojni zdaj po moje, po naši oceni preveč ne trudijo, da bi to oceno pridobili, vse v duhu pač te krilatice, ki se je nekako recimo prijela v družbi, smo se pač nekako naučili živeti s covid-19. Zdaj, s tem se seveda ne morejo strinjati svojci umrlih, to se ne more strinjati s tistimi, ki so zadeli na nesrečni loteriji, kot se je izrazila dr. Javornikova. Zato danes tukaj pričakujemo te, kot sem dejal, eksaktne odgovore.

Zdaj mi dovolite še par besed o tem dolgem covidu, ker je pač bila koalicijska zaveza, da ga boste nekako poservirali, če se tako izrazim. Mnogi slovenski državljani se še vedno ubadajo z dolgim covidom. Jaz imam celo v ožji družini primer, kjer je prej popolnoma zdrava oseba, športnik, bi rekel, na višku intelektualnih sposobnosti, z dolgim covidom dejansko postal druga oseba, tako po performansu, če rečemo iz angleščine, v telesnem smislu, kakor tudi v umanjkanju nekih čisto kognitivnih zaznav. Tako so ti bolniki res ubogi, ker so prepuščeni sami sebi, doživljajo različne dolgotrajne simptome. Poleg najpogostejših, od utrujenosti, težkega dihanja, glavobolov, možgansko meglo, bolečine v sklepih, mišicah, bolečinami v prsnem košu, tudi se pojavlja lahko stalna izguba okusa in vonja; teh simptomov naj bi bilo po tujih raziskavah okrog 200. In jaz iz prve roke, ker pač tega družinskega člana opazujem, dejansko je en velik siromak glede tega, kako ga je ta dolgi covid prizadel. Kot rečeno, relevantnih nekih raziskav v naši ljubi Sloveniji, podatkov, ni, tudi ni na voljo diagnostičnega testa za opredelitev dolgega covida, ni tudi standardnega protokola za nabor diagnostičnih preiskav. Pristop je individualen, glede na težave, ki jih pač oseba ima. Zdaj ta moj sorodnik, ker pač ni vedel, kaj mu je, si je šel pregledati pljuča, si je šel pregledati srce, si je šel pregledati abdominalni predel, si je šel z magnetom glavo poslikati. Enostavno je izgubljen v tem zdravstvenem vesolju, zato ker enostavno ni v Sloveniji skoraj nikogar, ki bi lahko kompetentno povedal, kaj mu je in potem na osnovi teh simptomov mu dejansko ustrezno pomagali. Poleg tega trpijo seveda tudi njihovi svojci, ki so pač priče tem ljudem brez pomoči.

Da se vrnem. Ko sem prej govoril o koalicijskem sporazumu 2022-2026, na strani 70 ste spoštovani kolegi iz koalicije zapisali sledeče: "Rehabilitacija prebolevnikov covid-19," je bil naslov, in potem pišete: "Prebolevniki covid-19, ki imajo zaradi bolezni dolgotrajne posledice, moramo ustrezno rehabilitirati. Pripraviti moramo nove programe za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo." Nič od tega, nič od tega, razen... bom potem povedal. V Soči se kaj strašnega v zvezi s tem, vašo obljubljeno koalicijsko zavezo, ne dogaja. Ministrica za zdravje dr. Valentina Bolnik Rupel na moje pisno poslansko vprašanje, kjer sem jo ravno že spraševal pred časom, kaj je v zvezi s to rehabilitacijo prebolevnikov, je priznala, da pri približno 40 % osebah, ki so imele težave po prebolelem covidu, dejansko še te vztrajajo in da so dejansko njihove poklicne, kakor tudi družinske dejavnosti zaradi tega okrnjene. Zdaj, po njenih besedah, je rekla, da je v tem trenutku v Sloveniji vsaj ena ambulanta namenjena bolnikom, ki imajo dolgi covid, ministrica pa pravi, da potrebe po dodatnih ambulantah in bolnišničnih oddelkih, enostavno, ona jih vsaj ne vidi kot glava Ministrstva za zdravje. Kot sem prej že dejal, nasprotno s Slovenijo ima Velika Britanija, izjema je seveda Škotska, organizirano široko javno mrežo klinik za dolgi covid v okviru javnega zdravstvenega sistema. Jaz sem si šel potem pogledati, da znotraj te mreže so še dodatno vzpostavljene specialistične covid klinike za covid, nevrološka klinika, klinika za izgubo vonja in okusa ter še ekstra covid klinika za otroke in mladostnike. Se pravi, tako se na Otoku lotevajo resno teh hudih zadev pri nas v Sloveniji. Torej, imamo dve takšni točki, govoril sem že za Inštitut Soča, ampak, glejte, tam so bili zdravljeni hudi bolniki, ki so pristali na ventilatorju. In pa ministrica je imela v mislih ambulanto za dolgi covid na infekcijski kliniki v UKC Ljubljana. Ampak ti bolniki, ki so potrebovali rehabilitacijo v Soči, so bili zelo, zelo v minimalnem odstotku, majhen odstotek so predstavljali teh primerov dolgotrajnega covida, mnogo več pa je tistih, kot sem prej našteval te različne simptome. Pa dovolite mi še, da poleg teh, ki sem jih že naštel, utrujenost, zmanjšanje telesne zmogljivosti, bolečine, so še bili: motnje spanja, težave s koncentracijo, pomnjenjem, tudi razbijanje srca, motnje srčnega ritma, neprijetni občutki strahu, žalosti, jeze, negativnih misli, tudi depresije itd. Ampak te psihološke predpostavke se pa razvijejo zaradi tega, ker je človek v tisti svoji nemoči, ker mu pač zdravstveni sistem mora pomagati, se potem, predvidevam, zateka k nekim črnogledim mislim in tako še dodatno poslabšuje svoje zdravje, kar je po moji oceni delanje dvojne škode.

Zdaj za zaključek tega covid dela. Se pravi, kot rečeno, jim res močno otežuje poklicno in družinsko življenje. Verjetno imate kakšnega znanca, ker tega je res dosti, ki vam je lahko tudi iz prve roke povedal o teh njihovih težavah. Kot sem rekel, v več tekstih je o tem govorila dr. Javornikova. Zdaj ta skupina, ki bi to morala delati, pa je praktično nevidna. Jaz bi danes tukaj želel videti tudi ministrico gospo Prevolnik Ruplovo, pa je verjetno službeno, predvidevam, odsotna. Pa vendar bi gospa lahko, zlasti v zaostrenih zdravstvenih razmerah, zdaj že enajsti ali dvanajsti dan poteka stavka, lahko prišla tudi se pokazati nam, parlamentarcem, predvsem na tem odboru.

In zdaj dovolite, spoštovani, pripravili smo še v Slovenski demokratski stranki štiri sklepe, ki naslavljajo ravno to, po moji oceni, po naši oceni, zatečeno stanje na področju obvladovanja razmer covid-19. Dovolite mi, da jih preberem - saj ste si jih poslanci že prebrali -, zaradi javnosti in zaradi naših zaskrbljenih državljanov in državljank. Glasijo se takole: Prvi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da spremlja pojavnost covida 19 in zagotavlja nemoteno sekvenciranje covid-19 ter zagotovi zadostno testiranje, zdravljenje in cepiva proti covid-19. Drugi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da ažurno in celovito obvešča javnost o stanju covida-19 v Sloveniji. Tretji sklep: Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da sledi pozivu Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni ter okrepi kampanjo cepljenja proti covidu-19. In zadnji sklep, četrti: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da pripravi poročilo o dosedanji porabi davkoplačevalskega denarja v zvezi s covid 19 na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva ter ga odboru posreduje v 30 dnevih.

To so naši predlagani sklepi. Jaz mislim, da zelo precizno naslavljajo te težave, ki so bile izpostavljene v naši zahtevi za sklic te nujne seje. Jaz tudi seveda koalicijo, spoštovano, ki ste se tekom leta pa pol, vsaj nekateri, bi rekel, zelo, zelo dobro, po moji oceni, seznanili z rak ranami slovenskega zdravstva, nekateri poslanci so tudi že več mandatov v tem odboru, tako vas res tukaj prosim za konstruktivno debato, brez nekih, že vnaprej povem, nepotrebnih, brezplodnih, podpasnih političnih obračunavanj, ker ste vendar zdaj vi že leto pa pol nosilci škarij in platna. Tako tukaj res pričakujemo vašo aktivno vlogo na Ministrstvu za zdravje, kakor tudi v vaši koalicijski moči, ki jo imate v tem Državnem zboru.

Jaz se bom seveda kot predlagatelj še po potrebi vključeval v samo razpravo, si pa res želim - sem vesel, da je tudi direktor UKC Ljubljana z nami, ne vem pa, ali je kdo od UKC Maribor. Potem bomo videli, ko se bodo.... Aha, ja, se opravičujem, nisem takoj vas opazil. Tako da hvala vam, da sta tudi iz obeh naših največjih kliničnih centrov tukaj, da slišimo, kot se reče, s terena, kako zaskrbljujoče je to stanje. Zato je tudi naslov naše seje bil v tem duhu. Tako, predsednica, zaenkrat toliko. Hvala.