Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. (Rado Kostrevc, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.) V nadaljevanju ne bom predstavil stališča, ampak predvsem nekaj dejstev, ki osvetljujejo to pobudo oziroma daje širši kontekst tej pobudi oziroma temu vprašanju zakaj zasebni vrtci motijo Vlado Republike Slovenije.

Kot že rečeno, gospod minister je na podlagi potrebe, se pravi, preteklih pobud in tudi sedanjega stanja na področju predšolske vzgoje, ki se stalno spreminja, imenoval delovno skupino, v kateri je zajel vse reprezentativne predstavnike deležnikov, ki se na tem polju srečujejo, da ne bo kakšnih nejasnosti, kdo je v tej skupini. Se pravi, v tej skupini je poleg mene deset članic in članov, in sicer generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije, predstavnica Združenja mestnih občin Slovenije, ne Mestne občine Ljubljana, ampak predstavnica Združenja mestnih občin Slovenije, predstavnica Združenja občin Slovenije predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev, ravnateljev vrtcev Slovenije, predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, predsednica Sindikalne konference predšolske vzgoje, Sindikata vzgoje in izobraževanja in seveda vodja Sektorja za predšolsko vzgojo in pa dve svetovalki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Naloga delovne skupine je zelo eksaktna, namreč, proučiti mora vsebine zakonskih določb, ki urejajo dejavnost predšolske vzgoje in bolj natančno se fokusira na normativ, ki omogoči občini ustanoviteljici povečanje števila otrok v oddelku za dva, potem na možnost izenačitve sočasnosti vzgojitelja in vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja v oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja na čas šest ur, določitev največjega števila oddelkov vrtca, ki lokalno skupnost zavezuje, da vrtec organizira kot javni zavod. Ponovno pogledati in določiti zakonske omejitve največjega števila oddelkov javnega vrtca, sistem financiranja zasebnih vrtcev brez koncesije iz občinskih javnih sredstev in še obravnava drugo dodatno vsebino, če tako določi minister. Delovna skupina bo morala pripraviti predloge sprememb predvidoma tam do sredine koledarskega leta, pri čemer poleg vseh stališč reprezentativnih združenj in predstavnikov teh, ki sem jih zdaj omenil, upošteva tudi izhodišča Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033. Tu v predlogih pa je potrebno tudi oceniti finančne posledice za tako občinski kot tudi integralni državni proračun. Skupina delovna se je sestala šele dvakrat. Na prvem srečanju smo se člani skupine predstavili, predstavljeno je bilo delo, ki nas čaka, pričakovanja, časovnica in na drugem srečanju se je skupina že seznanila s tem, da je pač nekdo tudi, se pravi, objavil delovno gradivo skupine, ki ga je skupina dobila v pripravi na ta delovna srečanja. Na delovnem gradivu je zelo lepo pisalo interno gradivo, gradivo ne odraža stališč Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. To pomeni, delovna skupina se seveda sooča z različnimi predlogi, jih obravnava in z vidika vsakega deležnika prispeva možne rešitve. Do zdaj nismo prišli tako daleč, da bi prispevali dokončne rešitve, nakazali smo jih nekaj in pustili vsa odprta vprašanja za nadaljnjo obravnavo. Tudi nismo se še opredelili do vseh teh področij, ker je seveda področje zelo široko. Nikjer v nobenem stališču ali pa v nobenem predlogu ni bilo zaslediti v tem smislu, da se javni vrtci ukinjajo ali da se ukinja financiranje javnih vrtcev, ampak ideja tega je, da se oblikuje predlog vzdržnega financiranja za vse deležnike, za tiste, ki so uporabniki storitev, za tiste, ki jo izvajajo, in za tiste, ki jo plačujejo. Zdaj, kakšne bodo te rešitve, v tem trenutku še ne znam povedati, ker je, kot sem rekel, skupina se srečala drugič. Delovno skupino razumemo kot inštrument za širšo strokovno razpravo. Do sedaj je veljalo in seveda tudi sedaj verjetno velja, da je vsak posameznik odgovoren pač za svoje delo v delovni skupini. In nekako pričakuje se integriteta, posebna, znotraj delovne skupine, dokler stališča niso izoblikovana, dokler predlogi niso pripravljeni, in še takrat dopuščamo možnosti, da bomo pripravili več različnih predlogov s prednostmi in slabostmi vsakega predloga. Žal je pač to gradivo, interno, ugledalo luč sveta in seveda se ga interpretira tako, kot se ga, kljub temu, da piše jasno in natančno, da gradivo ne odraža stališč Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Toliko o teh okoliščinah v tem dodatnem kontekstu.

Sicer bi pa samo dopolnil to gradivo. Delež odstotka otrok je sicer v gradivu, ki ga je predlagatelj te seje za sklic te seje predstavil pravilen, številke pa ne. Po izračunu je glede na te številke je delež 5,21 procentov. V tem trenutku imamo seveda v vrtce vključenih 87 tisoč 945 otrok, od tega je v zasebni vključenih 5 tisoč 100, v javni torej vključenih 82 tisoč 835 otrok. In letos je v javnih vrtcih 1677 otrok manj, prav tako v zasebnih tudi 82 otrok manj. Toliko o tem delu komisije in o tem, ali je bilo že oblikovano kakšno stališče. Za bolj podrobne tehnične informacije pa se lahko potem v nadaljevanju tudi prosim za besedo za vodjo sektorja. Hvala.