Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani danes vabljeni na sejo, dragi gostje, seveda tudi predstavniki ministrstva - ja, so z nami. Res je, v Novi Sloveniji smo tudi na pobudo številnih pisem, tudi protestnih pisem, ki so tudi priložene kot del gradiva, sklicali sejo z naslovom Hromitev programa Ars in glasbene produkcije RTV Slovenija vodi v razgradnjo slovenske umetniške ustvarjalnosti in onemogoča razvoj mladih ustvarjalcev. Svet RTV Slovenija je na svoji šesti redni seji 21. decembra 2023 sprejel programsko produkcijski in finančni načrt za leto 2024. V njem je zaradi domnevno slabega finančnega stanja RTV Slovenija močno okrnil nekatere programe v okviru javnega zavoda RTV Slovenija. Drastični rezi so doleteli tudi program Ars in o glasbene produkcije. Program Ars je kulturno umetniški program Radia Slovenija, ki je edini svoje vrste v slovenskem prostoru in kot tak pomembno prepleten z literarnim, glasbenim, filmskim in dramskim ustvarjanjem v državi. Temu ne more nihče oporekati. Poleg tega je tudi producent in ustvarjalec radijskih iger, koncertov in literarnih oddaj, o čemer bom spregovorila tudi v nadaljevanju predstavitve. V eter posreduje pogovore, okrogle mize o umetnosti, znanosti, humanistiki, v njegovih okvirih pa domuje tudi Uredništvo za religije in verstva. Kot so opozorili uredniki programa Ars v svojem dopisu predsedniku uprave RTV Slovenija, članom uprave, predsedniku sveta RTV Slovenija, ministrici za kulturo, predsednici parlamentarnega Odbora za kulturo, predsednici Nacionalnega sveta za kulturo ter predstavnicam in predstavnikom kulturne javnosti se bo v letu 2024 program ARS soočil z največjim finančnim rezom v svoji zgodovini. To lahko in bo resno ogrozilo delo, ki ga opravlja saj bodo z napovedanimi finančnimi rezi v prihodnjem letu prisiljeni za 40 % zmanjšati produkcijo radijskih iger različnih zvrsti in dolžin za odrasle in otroke, kar je na meji samoukinitve umetniške zvrsti, katere skrbniki so. Bistveno bodo zmanjšali število sodelovanja s številnimi festivali in kulturnimi institucijami, za nekaj mesecev prekinili prenose bogoslužja, za 40 % zmanjšali literarni program, ki je eden stebrov Arsa, omejili literarno, gledališko, filmsko, glasbeno kritiko, kar pomeni, da bodo mnogi avtorji in kolektivi ostali brez strokovnih refleksij. Za 40 % zmanjšali obseg snemanj resne in jazzovske glasbe za lasten arhiv, iz katerega nastaja program. Za 40 % zmanjšali lastno glasbeno produkcijo v uveljavljenih kurirarnih glasbenih ciklih. Variabilna sredstva programa Ars, za katerega je bilo sprejeto obsežno krčenje, so večinoma namenjena honorarjem zunanjih ustvarjalcev: pesnikom, pisateljem, dramatikom, prevajalcev, igralcem, kritikom, skladateljem, glasbenim poustvarjalcem, esejistom, strokovnim sodelavcem ter plačilu avtorske in sorodnih pravic in članarine v EBU, od koder Ars črpa del glasbenega programa in vam tudi posreduje slovensko ustvarjanje. Ars je tudi skrbnik glasbenega arhiva na področju resne in jazzovske glasbe, zato bodo v prihodnosti v njem umanjkala mnoga pomembna domača glasbena dela, njihove praizvedbe in poustvaritve. V tabeli, ki je tudi priložena gradivu, se vidi, koliko je povprečje zadnjih let za literarni program, če samo nekaj jih naštejem, 450 je bilo povprečje zadnjih let novih oddaj, za leto 2024 pa naj bi bilo to 300 novih oddaj. Kritika umetniške produkcije, je bilo nekje v zadnjih letih povprečje 400 ocen, za leto 2024 - 260 ocen. Duhovna misel na tri tedne, na teden tri nove, se pravi, drugače pa šest novih mesečno. Prenosi maš in bogoslužij 57 na leto je bilo povprečje zadnjih nekaj let za leto 2024 - 50 in tudi sama, kot otrok se spomnim, zelo pomembna zame in tudi mislim, da za vse Slovence in kulturnike, radijske igre, zmanjšanje števila iger vseh žanrov in dolžine ter angažiranje slovenskih avtorjev in dramskih igralcev, če je bilo povprečje zadnjih let 30 premier, 290 ponovitev, je za leto 2024 predvidenih 13 premier in 307 ponovitev, se pravi, premalo oziroma močno skrčenje na novih delih.

Da je program Ars - lahko bi še nadaljevala, ampak s tem ne bom, ker ste to dobili, ampak da nadaljujem - da je program Ars zelo pomemben del slovenske ustvarjalne in kulturne krajine, dokazujejo številna pisma podpore, od katerih smo mnoga prejeli tudi v državnem zboru. Svojo podporo programu Ars so z izvajanji in dopisi izrazili v Društvu slovenskih pisateljev, Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Društvu slovenskih režiserjev in režiserk, Festivalu Ljubljana, Slovenskem centru PEN, Nacionalnem svetu za kulturo, Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, Društvu slovenskih skladateljev, Prešernovem gledališču Kranj, Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Združenju dramskih umetnikov Slovenije, Slovenski škofovski konferenci, kolegiju direktorjev slovenskih gledališč, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Društvu gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

V torek, 19. decembra 2023, je v dvorani Društva slovenskih pisateljev potekala tudi javna tribuna za Ars, ki so jo v Društvu slovenskih pisateljev sklicali skupaj s Slovensko matico in Društvom slovenskih skladateljev, udeležili pa so se je tudi predstavniki več drugih društev in ustanov, med njimi Društva slovenskih književnih prevajalcev, Društva slovenskih režiserjev in režiserk, Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in drugi. V skupni izjavi so zapisali, citiram:

"Ne sprejemamo tega, da je program Ars, tretji program Radia Slovenija, potisnjen na rob eksistence in da mu iz razlogov, ki jih ne moremo razumeti in ki jim lahko pripišemo kakršnokoli idejo, ki uničuje kulturno substanco slovenske družbe, odreka materialna sredstva, nujno potrebna za njegovo delovanje. Dodajamo, da v slovenskem radijskem prostoru tako ali tako prevzemajo pobudo populistične in kulturno povsem trivialne in pogrošne radijske skupine, ki izničujejo zmožnosti kritične presoje družbenega dogajanja, izničujejo kulturno raven radijske difuzije, zanemarjajo celoten intelektualni spekter slovenske države. Če bo program Ars potisnjen v tako skromno obliko delovanja na Slovenskem, ne bo nobena protiutež zoper pritlehno in plitvo zvočno podobo Slovenije. Program Ars bo v resnici izbrisan iz radijskega prostora. Zaradi okrnjenega delovanja Ars bi bila slovenska kultura obubožana za najpomembnejši program v kulturnem in nacionalnem prostoru slovenske države." Konec citata.

Torej, kot opozarjajo v Društvu slovenskih skladateljev, nihče drug ne bo namesto Slovencev samih skrbel za spodbujanje, snemanje in promocijo slovenske umetniške ustvarjalnosti ter znanstvenemu in umetniškemu kritičnemu umu omogočal, da bogatita in kakovostno nadgrajujeta slovenski kulturni prostor. Ravno kultura in izobraževanje v materinščini sta pomembna civilizacijska dosežka in bistven del naše identitete, ki ju ni mogoče uvoziti, tako kot lahko uvažamo mnogo druge dobrine. Druge vsebine na RTV, pri katerih ne bo prišlo do tako drastičnih rezov od zabavne ali informativnih programov do športa, že imajo svoj prostor v mnogih drugih, tudi komercialnih medijih. Poleg tega vedno več ljudi raje kot prek televizije ali tiskanih medijev do aktualnih dnevnih novic dostopa preko družbenih omrežij in drugih spletnih virov. Če ne komercialna, a za slovensko državo nujna in koristna medijska dejavnost, ki obsega ohranjanje slovenskega jezika in kulture, ne bo prioritetno našla svojega mesta tudi na kanalih nacionalne RTV, potem se lahko vprašamo, čemu nacionalno RTV sploh še potrebujemo? Slovenski narod ostaja prepoznaven in sploh obstaja tudi ali predvsem zaradi svoje umetnosti.

Dotaknila bi se tudi krčenja dejavnosti glasbene produkcije RTV Slovenija. Organizacijska enota Glasbena produkcija nima uredniških pristojnosti, ima pa glasbene ansamble in umetniške vodje, ki kreativno sodelujejo z uredništvi RTV Slovenija in skrbijo za glasbeno realizacijo njihovih programskih naročil, bodisi v izvedbi snemanja v studijskih prostorih ali na koncertnem prizorišču z občinstvom. Tako delovanje organizacijske enote Glasbena produkcija, sodi v javno službo, poleg tega pa organizacijska enota opravlja tudi tržno dejavnost, saj mora z morebitnimi razpoložljivimi kapacitetami na trgu pridobiti čim več finančnih sredstev, ki jih uporabi za delovanje javne službe.

Potem, ko se je v medijih najprej pisalo o možnosti ukinjanja glasbene produkcije, je na koncu prišlo le do drastičnega krčenja sredstev. Tako se za leto 2024 napoveduje zmanjšanje orkestrskega cikla Kromatika z 9 na zgolj 5 koncertov, prepoved najemanja substitutov Simfoničnemu orkestru RTV, prekinitev sodelovanja s honorarnimi sodelavci in drastično zmanjšanje novih zaposlitev. Število arhivskih snemanj, ki usiha že dalj časa, se bo znižalo za dodatnih 40%, itn. Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so ob tem zapisali, citiram: "Dosežki simfonikov, Big Banda in Komornega zbora RTV Slovenija so danes na različnih nosilcih zvoka dostopni poslušalcem celega sveta. Mnogi med njimi dosegajo kakovost najvidnejših evropskih ansamblov in so posegli po vidnih nagradah evropskih institucij. V arhivu glasbene produkcije najdemo posneta vsa pomembna dela naše glasbene zgodovine in vse pomembne slovenske glasbene poustvarjalce. Žal v zadnjem času opažamo, da bi tudi ta arhiv namesto rezov v glasbeno produkcijo potreboval raje kakšno osvežitev in aktualizacijo z boljšimi, tehnično in izvedbeno kakovostnejšimi posnetki bistvenih del naše glasbene zgodovine. To seveda s krčenjem sredstev ni mogoče.", konec citata.

Onemogoča se tudi razvoj mladih slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Glasbena produkcija RTV Slovenija in Program Ars, sta edina slovenska medijska servisa, ki mladim slovenskim glasbenikom, ki se še uveljavljajo, nudita priložnost za vstop in uveljavitev na svojem področju. Krčenje sredstev za nujne vsebine bo tako nanje negativno vplivalo, saj se bodo močno zmanjšale možnosti za njihov razvoj, pridobivanja izkušenj in uveljavljanja v slovenskem prostoru, zlasti pa obeti za profesionalno ustvarjanje in zaposlitev v Sloveniji. Kar zadeva glasbeno ustvarjanje in RTV Slovenija, je bilo v zadnjih 30 letih ukinjen že Komorni zbor RTV Slovenija, skupen glasbeni program, ukinjeno je bilo izobraževanje tonskih mojstrov in glasbenih producentov, program Ars pa je doživel prepolovitev sredstev in v resnici že danes le še stežka opravlja svoje nacionalno poslanstvo. Pri finančnih rezih programa Ars in celotne umetniške produkcije RTV Slovenija, so najbolj na udaru mladi, nadarjeni umetniki, ki se na svojem področju šele uveljavljajo. V nadaljevanju navajamo, kako bodo nekatere napovedane spremembe zaradi finančnih rezov vplivale na mlade glasbene ustvarjalce. To bom šla na hitro skozi, tako da si znamo predstavljati kaj pomeni prepoved najemanja substitutov Simfoničnemu orkestru RTV, prekinitev sodelovanja s honorarnimi sodelavci in drastično zmanjšanje novih zaposlitev. To pomeni v praksi, da bo lahko Simfonični orkester RTV igral le še za specifična dela, pisana za majhne zasedbe Mozart, Beethoven, odpade pa praktično celoten romantični repertoar, kaj šele večja priljubljena pozno romantična dela skladateljev: Wagnerja, Mahlerja, Straussa. Odpadejo tudi vsa slovenska dela za večje zasedbe. Substituti so navadno študenti in nekdanji študentje Akademije za glasbo, igranje pri simfoničnem orkestru RTV, in predstavlja eno redkih oblik plačanega študentskega dela, pri katerem se dejansko lahko ukvarjajo z glasbo in si pridobivajo izkušnje iz profesionalne orkestrske igre. Z onemogočanjem tega, pa se bo dodatno spodbudilo izseljevanje uspešnih in nadarjenih mladih slovenskih glasbenikov v tuje glasbi bolj naklonjene države kot so Avstrija, Nemčija in Švica. In lahko že danes vemo, da marsikdo od teh mladih uspešnih, nadarjenih glasbenikov študira na Dunaju, v Celovcu ali še kje drugje, tudi po Nemčiji.

Zmanjševanje orkestrskega cikla kromatika na zgolj pet koncertov. Tudi to je v primerjavi s sedanjimi devetimi koncerti po novem skoraj polovica manj. Kromatika je dobro obiskan cikel, ki je za mnoge glasbenike tudi izobraževalne narave, saj ga radi obiskujejo dijaki srednjih glasbenih šol in študenti akademije za glasbo, ki imajo zakupljene abonmaje. Na koncertnih ciklih Kromatike, gostujejo tudi vidna imena svetovno znanih dirigentov in solistov. Slovenija in Ljubljana kot pomembno glasbeno mesto v evropskem merilu, bo z njegovo prepolovitvijo še naprej izgubljala svoj zgodovinski sloves in prepoznavnost v svetu evropske glasbene umetnosti, celo v primerjavi z manj pomembnimi obmejnimi mesti sosednjih držav kakršna sta Trst in Gradec. 40 % zmanjšanje obsega snemanj resne in jazzovske glasbe za arhiv programa Ars, iz katerega nastaja radijski program in iz katerega nato sestavlja oddaje, snemala tako lahko izvedbe slovenskih izvajalcev, kot tudi izvirna slovenska glasbena dela. Nekoč je Ars glasbenikom pripravo na snemanje, vaje, izvedbo, organizacijo plačeval s krčenjem sredstev je snemanje postalo usluga, danes pa to očitno postaja samo še nebodigatreba, ki se ga je treba znebiti.

Bistveno se bo zmanjšalo sodelovanje programa Ars s številnimi festivali in kulturnimi inštitucijami. Študentje akademije za glasbo so v letu 2022/2023 pisali kratke opere, ki jih je posnela in predvajala RTV Slovenija. Projekt je bil deležen pozitivne kritike uglednih tujih univerz, Visoke šole za glasbo in gledališče v Münchnu, šole v /nerazumljivo/ v Londonu, bostonske univerze, tudi univerze v Budimpešti. Dva izmed avtorjev sta za svoje delo prejela študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. Sprašujemo, bodo po krčenju sredstev in bistvenem zmanjšanju sodelovanja programa ARS s kulturnimi institucijami takšna dela mladih skladateljev še upravičena do snemanj ali bodo padla v 40 % odpis?

Da se bo tudi zmanjšanje zmanjšalo in v skrajnem scenariju odpoved sodelovanja z glasbenimi in dramskimi umetniki na RTV Slovenija nas umetniki opozarjajo v svojih pismih. Variabilna sredstva za avtorske in izvajalske pravice so se v zadnjem desetletju že več kot le prepolovila. V praksi bo nadaljevanje krčenje teh sredstev pomenilo, da bo program Ars sicer še obstajal, vendar bo vse bolj le nekakšen umetniški novičarski portal in vse manj dejanska umetniška ustanova. Ostale bodo le še kulturno umetniške novice, strokovne oddaje ob posnetkih s CD plošč, v najboljšem primeru tudi evro radijske vsebine svojega pravega bistva in poslanstva, podpore in promocije nacionalne umetnosti, pa ne bo mogel več izvajati. Nenazadnje, z ukrepi, s katerimi mladim umetnikom onemogočamo kakršnokoli perspektivo v slovenski državi, rušimo tudi celoten steber slovenske glasbene industrije, ogrožamo delovna mesta in obstoj slovenske kulture. Že v osnovi pa zgoraj omenjena vprašanja, pravzaprav niso primarno vprašanja finančnih sredstev, temveč predvsem vprašanja prioritet pri njihovi razporeditvi.

V Novi Sloveniji smo pripravili tudi tri sklepe, ki jih po opravljeni pokončni razpravi predlagamo v sprejem in jih bom tudi zdaj predstavila.

Prvi sklep se glasi: Odbor za kulturo poziva Svet in upravo RTV Slovenija, da programu Ars v letu 2024 in v nadaljnjih letih zagotovita vsaj, vsaj, obseg sredstev, ki ga je imela na voljo v letu 2023, pa čeprav iz gradiva, kot sem predstavila, se vidi, da se konstantno ta sredstva že zadnjih deset let znižujejo.

Drugi sklep: Odbor za kulturo poziva Svet in upravo RTV Slovenija, da OE glasbena produkcija v RTV v letu 2024 in v nadaljnjih letih zagotovita vsaj obseg sredstev, ki ga je imelo na voljo v letu 2023.

In tretji sklep: Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da skupaj z RTV Slovenija poišče možnosti, kako programu Ars in OE glasbena produkcija ponovno omogočiti nekdanji širši obseg opravljanja njunega poslanstva s spodbujanjem, s snemanjem in razširjanjem slovenskega literarnega, glasbenega, filmskega in dramskega ustvarjanja. To so naši trije sklepi.

In za konec bi samo še dejala. Kultura smo ljudje in tudi od nas je odvisno, kako in na kakšen način se bo slovenska kultura ohranjala in tudi razvijala. Kultura dela ljudi kot narod in kot narod smo preko kulture najbolj prepoznavni zato je naša skrb in tudi poziv Vladi da se glede krčenja sredstev za program ARS in OE glasbeni, produkcijo RTV seveda v prihodnje nikakor ne povzroča skrbi s krčenjem denarnih sredstev, ampak kvečjemu s povečanjem in spodbujanjem mladih glasbenikov, mladih ustvarjalcev in ohranjanje kulture. Slovenija brez kulture, je ni.

Hvala.