Hvala, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim!

Dovolite, da vas seznanim z nekaj zanimivimi podatki. V Švici živi skoraj milijon in pol ljudi, ki imajo državljanstvo katerekoli od držav Evropske unije in kontra, v Evropski uniji živi čez 400 tisoč ljudi, ki imajo državljanstvo Švice. V Švici je trg Evropske unije najpomembnejši trg, v Evropski uniji je pa Švica četrti najpomembnejši trg.

Če povem v številkah, za leto 2022 je bila medsebojna blagovna menjava med Švico in Evropsko unijo 333 milijard evrov, od tega je bilo izvoza 145 milijonov, uvoza 188 milijonov. Ampak za Slovenijo je Švica res nekaj posebnega. Če pogledamo leto 2018, je po blagovni menjavi bila Švica na 11. mestu z 1,5 milijardami evrov. Če pogledamo leto 1900, ne, 2022, je Švica prvič postala najpomembnejši trg za Slovenijo. Medsebojne menjave je bilo že 22 milijard oziroma 19,4 milijarde evrov. V letošnjem letu oziroma v lanskem letu, torej v letu 2023, ki ne vključuje še zadnjih dveh mesecev, je pa do tega trenutka podatek 24 milijonov, milijard evrov in je s tem Švica daleč na prvem mestu. Od tega je slovenskega izvoza v desetih mesecih leta 2023 bilo 15 milijard evrov, uvoza pa 9,3 milijarde evrov.

To so podatki preko številk, ki govorijo, zakaj je potrebno, da imamo s Švico res urejena vsa razmerja, zakaj je potrebno, da jo tudi v bodoče razumemo kot izrazito prijateljsko, pa tudi strateško partnerico. Med Evropsko unijo in Švico imamo več sporazumov, vendar ti sporazumi za dovolj ne naslavljajo vseh vprašanj, ki so predmet različnih pogovorov pri medsebojnem sodelovanju. Ti sporazumi ne naslavljajo enotne razlage in uporabe prava Unije. Ti sporazumi ne naslavljajo zaveze k dinamičnemu usklajevanju s pravnim redom Unije. Ti sporazumi ne omogočajo učinkovitega mehanizma za reševanje sporov preko sodišča Evropske unije. Tudi ti sporazumi ne omogočajo enakih konkurenčnih pogojev, recimo, preko pravil o državni pomoči. In, ti sporazumi ne definirajo rednega in pravičnega finančnega prispevka Švice za socialno in ekonomsko kohezijo Evropske unije. Zato Vlada predlaga temu odboru, da potrdimo mandat Evropski komisiji, s tem se strinja tudi Švica, da se prično pogajanja, ki bodo pogajanja, ki bodo posegla v že nekatere obstoječe sporazume. To je sporazum o prostem pretoku oseb, sporazum o zračnem prometu, sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi, sporazum o vzajemnem priznavanju in ugotavljanju skladnosti in tudi govorimo o sporazumu o zdravju, sporazumu o električni energiji, sporazumu o varnosti hrane in sporazumu o sodelovanju Švice v programih Unije in izračunu finančnega prispevka za kohezijo. Hvala.