Najlepša hvala še enkrat, predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Kot obljubljeno, mogoče najprej kratek oris, zakaj je dejansko ta zakon sploh potreben. Zato, da bi to razumeli, moramo stopiti približno 23 let v preteklost, v čas osamosvajanja, v čas plebiscita. V osamosvojitvenih dokumentih... / oglašanje v ozadju/ Ja, 33. V osamosvojitvenih dokumentih, predvsem v tistih ključnih, ki so nekako vodili v to, da smo seveda dosegli takšno plebiscitarno večino, kot smo jo na plebiscitu, je bila predvsem v izjavi o dobrih namenih v sporazumu političnih strank in poslanskih skupin, zastopanih v parlamentu, o skupnem nastopu na plebiscitu in potem seveda posledično v Zakonu o plebiscitu in drugih dokumentih zelo jasno izražena namera oziroma zaveza, da so pripadniki ostalih republik Socialistične federativne Republike Jugoslavije, bom rekel, konstitutivni del tega osamosvajanja, so konstitutivni del plebiscitarnega procesa. To je zelo jasno razvidno v zavezi pač vseh strank, ki so takrat obstajale v skupščini, da bodo seveda tudi posebno varovale oziroma gojile in omogočale tem narodnim skupnostim možnost za nadaljnji razvoj, seveda tudi posledično tistim, ki so imeli stalno prebivališče, tudi državljanstvo. In tako naprej. To so bile ene od ključnih zavez, ki jih je takratna politika v narodni enotnosti sprejela, ker se je seveda zavedala, da smo v nekem multikulturnem okolju tudi v Sloveniji in da so seveda vsi pripadniki vseh ostalih narodnih, mislim, narodov Jugoslavije bili tvoren del te države, in mislim, da so tudi svoje prispevali pri osamosvajanju in seveda omogočili tudi to, da se je proces razdružitve z Jugoslavijo izpeljal na tak način, kot se je.

Kot sem že prej dejal, zagotovo ni država ostala popolnoma gluha do teh zavez, ki jih je politika takrat dala, lahko pa trdim, da ni naredila dovolj. Tisto, kar je bil verjetno eden največjih korakov, je bilo zgolj sprejetje Deklaracije Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki je bila sprejeta februarja 2011 z več kot ustavno večino. Ampak to je samo deklaracija. Vse, kar so tudi predlagatelji za umik točke navajali, je, čeprav se mogoče sliši nekoliko grdo, bilo prepuščeno dobri volji zakonodajalca in vlade. To, da obstajajo financiranja in kakršnokoli spodbujanje razvoja predvsem kulturnih in ostalih pravic teh nekdanjih narodov, nekdanjih republik SFRJ, je, če se tako grdo izrazim, prepuščeno milosti in nemilosti vsakokratne vlade. In po naši oceni, po oceni predlagateljev, je vsaj en del tega potrebno urediti. In tu odgovarjam predvsem na očitek, da urejamo nekaj, kar je v nasprotju z Ustavo. Ne govorimo o kulturnih pravicah, o kolektivnih pravicah, ampak govorimo izključno o kulturnih pravicah. Gre za en delček tistega, kar so se politiki zavezali ob plebiscitu, da bo pač neko posebno varovanje vseh pravic teh narodov. Sedaj, leta 2023, 2024 dajemo samo en majhen košček te zaveze v zakonodajo. Vsi očitki, ki govorijo o tem, da že vse imamo, po naši oceni ne zdržijo. Še enkrat, gre za posebne kulturne pravice in jih je razumeti kot v tem nekem splošnem smislu, se pravi, da lahko predvsem kulturna društva narodnosti nekdanje SFRJ konkurirajo z vsemi ostalimi deležniki v kulturi na razpise, je zanikanje ravno pač tega nekega posebnega statusa, ki bi ga morali imeti skladno s temi dokumenti, ki sem jih prej navajal. In tisto, kar počnemo z zakonom, ni nič drugega kot to, da tisto, kar država trenutno izvaja, se kodificira v zakon, se pravi, da se vseeno nameni nek poseben, nek poseben del sredstev izključno za ohranjanje in spodbujanje kulturne dejavnosti narodnih skupnosti nekdanje SFRJ in da se svet kodificira v neko stalno obliko, ker je sedaj prepuščen temu, da se, da ga pač Vlada lahko skliče in sestavi ali pa ne. In to so pač zelo preprosti obrisi tega.

Z amandmaji, ki smo jih predlagatelji predlagali, smo skušali odgovoriti na pomisleke, ki jih je Zakonodajno-pravna služba izrazila v svojem, v svojem mnenju. Tisto, kar nismo upoštevali, smo pa tudi pisno pojasnili, zakaj je ta, je ta odgovor tudi objavljen na klopi in si ga lahko vsi preberete in mislim, da so, da bo verjetno del tega tudi še predmet razprave danes in se bomo temu posebno posvetili. Za bolj mogoče še ta vsebinski del bi pa prosil Sandro, če se ona predstavi.