Najlepša hvala. Mogoče samo predstavim trenutno delo na ministrstvu, oz. kaj skušam nekako odgovoriti niti ne na vprašanja, pač pa na prebrano.

Se pravi, Predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva je bil na Ministrstvu za zdravje že pripravljen v predvideni časovnici. Julija 2023 je Državni zbor takrat sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, ampak je bila potem sprejeta odločitev, da se zaradi določenih pripomb opravi dodaten premislek v zvezi z rešitvami, ki jih je vseboval predlog zakona. Na Ministrstvu za zdravje smo v zadnjih mesecih skušali k razpravi povabiti več deležnikov. Od informacijske pooblaščenke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katerimi se redno sestajamo in skušamo najti nekatere rešitve na tiste stvari, ki so v zakonu še nerešene. Moramo vedeti, da zakon ne pokriva zgolj digitalizacije v nekem tehničnem smislu, temveč predvsem na novo ureja zbirke posebnih osebnih podatkov. To so zdravstveni podatki pacienta. Gre za občutljive podatke, tudi njihova obdelava je kompleksna in odpira predvsem številna vrednostna vprašanja, na primer vprašanje dostopa do teh podatkov, pravice do pacientove samoodločbe, ipd., zato je pač nujno, da v zvezi z obdelavo podatkov najdemo nek konsenz, oz. neko rešitev, ki bo ta vprašanja naslovila s strani vseh deležnikov.

Po drugi strani se pravi gre predvsem za dve kompleksni vprašanji znotraj Zakona o digitalizaciji, ki jih še nismo v celoti razrešili. Je pa zakon zdaj v zadnji fazi usklajevanja z NIJZ, pri čemer se moramo kasneje uskladiti še z Uradom informacijske pooblaščenke, ki pa poudarjam je sedaj že na vseh sestankih in zato ne bo to za njo nekaj novega, pač pa je s problematiko, problematiko seznanjena. Ko bo pripravljen nov predlog zakona, bomo seveda predlog ponovno posredovali v medresorsko usklajevanje, nato pa ponovno v obravnavo na Vlado.

Kar se tiče urgentne medicine je na Ministrstvu za zdravje delovala, mislim da kar celo leto delovna skupina za mrežo nujne medicinske pomoči, kjer se je določila neka osnovna mreža, kasneje se je pa ta mreža tudi še zaradi doseganja soglasja med vsemi deležniki, vključeni v zagotavljanje NMP, so se kriteriji posodobili. Te kriterije smo predstavili tudi na strateškem svetu za zdravstvo, ki je v bistvu kriterije za pripravo mreže NMP potrdil. Pri, pri naslavljanju družinske medicene oz. timov družinske medicine še vedno sledimo vsem izhodiščem, ki smo jih zapisali v smernicah zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, to pomeni, nadaljujemo s prenovo modela plačevanja po glavarinskih količnikih, kjer bodo večjo vlogo imeli glavarinski količniki manjšo vlogo pa storitve, se pravi, v deležu, če gremo na model plačevanja, pa tudi glavarinski količniki bodo izračunani po drugačnih kriterijih kot pa so sedaj. Prav tako naslavljamo tudi sestavo, sestavo tima in upam, da bomo lahko te spremembe pač predstavili oz. vpeljali čim prej. Namreč skozi te spremembe naslavljamo neopredeljene in tudi s tem dostopnost. Kar se tiče nujne medicinske pomoči, prav tako skušamo nadgrajevati to mrežo oz. v nekem prehodnem obdobju nadgraditi satelitske urgentne centre in pa urgentne centre vpeljavo triaže, ki že zdaj deluje v urgentnih centrih, preden se bo pač skozi, po planu, ki je bil zastavljen v delovni skupini, vzpostavil nov sistem naslavljanja, naslavljanja urgence. Se pravi, za vsakega izvajalca je v programu določeno območje, kamor se vključuje ta izvajalec v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, tako da se bodo te kvote med izvajalci ustrezno prenašale vedno s ciljem zagotavljanja najhitrejšega dostopa do nujne medicinske pomoči. Nekatere od teh stvari oz. neke osnove za možnost delovanja nove mreže NMP smo naslovili tudi že v interventnem, v interventnem zakonu, na primer z določbo, da vsa razmerja med seboj urejajo delodajalci in s tem odpadejo potrebe po sklepanju podjemnih pogodb z zdravniki, ki so za svoje delo prejemali različna plačila, s čimer so bili pač različni izvajalci postavljeni pri izvajalcu neprekinjenega zdravstvenega varstva, postavljeni v neenak, neenak položaj. Prav tako smo tudi zagotovili, da se v izvajanje NMP enakovredno vključujejo vsi zdravniki.

Kar se tiče strukturne prenove ZZZS, še vedno menimo, da je ZZZS potrebno spremeniti, da bo bolj fleksibilen, bolj učinkovit, tudi bolj transparentno deloval, seveda pa je potrebno poiskati način, kako do tega čim prej priti, ali je to skozi kateri zakon, skozi kateri zakon in na kak način. Tako da tega zagotovo nismo dali na stran in bomo v kratkem tudi to naslovili. Je pa res, da se je treba dogovoriti / nerazumljivo/ samo za proces tega.

Pri ureditvi področja absentizma smo prav tako začeli z urejanjem področja. Kot veste, smo nekatere spremembe spet naredili že v interventnem zakonu. Na, sami pa ste tudi že omenili, da deluje na Ministrstvu za zdravje delovna skupina, ki naslavlja urejanje absentizma. To je pač medresorska delovna skupina, v katero so vključeni Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZZZS, Ministrstvo za delo, in sicer so cilji v naslednjem koraku priprava zakona o enotnem izvedenskem organu, ki bo naslovil predvsem vključitev specialistov medicine dela, prometa in športa v aktivnosti za hitro vračanje na delo. Se pravi, kako bo pripravljena enotna delovna dokumentacija, prilagajanje delovnih mest, sodelovanje med trajanjem staleža in potem pri vračanju na delovno mesto po neki daljši odsotnosti s trga dela. Potem tudi bolj poenoteno odločanje o začasni in trajni nezmožnosti za delo, se pravi invalidnosti. In ta zakon se je tudi nekje proti zaključku. Kaj je cilj vseh teh sprememb, ki jih pripravljamo s tem zakonom je pač, da se zagotovi znižanje celokupnega bremena zdravstvenega absentizma. Se pravi, ne govorimo samo o nekem prenosu delovnih nalog ali pa stroškov med posameznimi organi, pač pa, da se dejansko aktivno vključimo v to, da se delavec lahko vrne na delovnem mestu v kolikor je to mogoče in da se v to aktivno vključujejo vsi deležniki, tako delodajalec na eni strani, na drugi strani pa tudi recimo specialisti medicine dela, Zavod za zdravstveno zavarovanje in vsi ostali.

Pri koncesionarstvu in koncesije, eno malo stvar smo že, mislim malo stvar, eno stvar smo že naslovili v interventnem zakonu. To je pač preoblikovanje statusa koncesionarstva. To je da ne more, statusa ne more preoblikovati iz espeja v d. o. o., seveda to ni dovolj, to vemo. Moramo pa prej nasloviti mrežo, ugotoviti, kakšna je in kaj pomeni kakršnakoli sprememba. Tega smo se že lotili, imamo tudi delovno skupino na tem področju. Je pa to zadeva, ki se vleče že dosti časa in še enkrat povem, da nočem sprejeti nobene prenagljene rešitve na tem področju, da ne bi to zmanjšalo pač dostopnost prebivalcev in prebivalk Slovenije do zdravstvenih storitev.

Na področju standardov in normativov je Ministrstvo za zdravje oblikovalo krovno delovno skupino in šest delovnih podskupin znotraj katerih se, znotraj katerih teh šest delovnih podskupin se notranji in zunanji deležniki trudijo doseči konsenz glede vsebine in predlogov strokovnih standardov in kadrovskih normativov za področje zdravstvene dejavnosti. Ti kadrovski normativi in standardi, zaradi narave dela ne morejo biti poenoteni, morajo temeljiti na neki objektivni podlagi in morajo biti izvršljivi na način, da se zagotovi kakovostno zdravstveno oskrbo, ne glede na to, ali govorimo zdaj o preventivni dejavnosti, o diagnostiki, rehabilitaciji. Trenutno se ti standardi in normativi določajo za področje nujne medicinske pomoči in intenzivne terapije. Za večjo produktivnost pa potrebujemo in skušamo določiti tudi objektivna merila za nagrajevanje in postavitev standardov količine dela zdravstvenih timov in ne posameznikov.

Kar se tiče celovite prenove financiranja je bilo izvedenih že kar nekaj od napovedanih ukrepov, se pravi ZZVZZT je bil sprejet leta 2023. Ukinilo se je dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ta premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je z interventnim zakonom prenesla v nek pavšalni znesek 35 evrov v nov obvezni zdravstveni prispevek. To je neko nekako tehnično izpeljal interventni zakon, ki je bil sprejet konec leta 2023.

V Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in 2025 so opredeljene tudi vsebine zdravstvenega sistema, ki se bodo v letošnjem letu financirale iz državnega proračuna, oz. bo sredstva za nekatere vsebine ZZZS zagotovil državni proračun. V letošnjem letu pa Ministrstvo za zdravje pripravlja nadaljnje spremembe. In sicer na način, da bodo, da bo to breme novega prispevka oz. tega prenosa čim bolj enakomerno in pravično porazdeljeno med prebivalstvo glede na plačilno sposobnost posameznika. Pri tem seveda skušamo najti pač čim boljši kompromis med razpoložljivimi sredstvi in pa vsebino košarice pravic, pri čemer pač naslavljamo vse tri dimenzije košarice pravic, ne samo kaj, pač pa tudi koliko in za koga, ker morata biti pač obe strani za zagotovitev nekega stabilnega in vzdržnega financiranja uravnoteženi.

Mogoče toliko za enkrat, pa lahko še več kasneje.