Najlepša hvala spoštovani predsednik.

Spoštovani članice in člani odbora!

Septembra lani je Evropska komisija pripravila in državam članicam Evropske unije v obravnavo predložila paket treh direktiv, s katerimi se naslavlja davčni vidik podjetništva v Evropi. Naveden paket se imenuje Iniciativa Befit. Evropska komisija je navedeno iniciativo prvič napovedala že maja 2021 v komunikaciji o podjetniškem obdavčenju v 21. stoletju. Okvir iniciative Befit sestavljajo: predlog direktive o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja ter spremembi direktive 2011/16/EU, predlog direktive o transfernih cenah in predlog direktive o podjetništvu v Evropi okvir za obdavčitev dohodkov.

Namen iniciative BEFIT je oblikovati ukrepe, s katerimi bi se spodbudilo določanje ustreznega ter učinkovitega sistema obdavčitve podjetij v Evropski uniji. V širšem okviru se s predmetnimi ukrepi želi harmonizirati davčne sisteme v Evropski uniji ter na ta način olajšati davčno administrativno breme podjetij.

Poglavitni namen predloga direktive o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja je omogočiti mikro, malim in srednjim podjetjem s stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, da bi se davčna osnova stalne poslovne enote podjetja, ki deluje čezmejno, izračunala na podlagi poznanih pravil države članice, v kateri je sedež podjetja, in ne po pravilih države članice, v kateri je stalna poslovna enota, kot je to sedaj urejeno v vseh državah članicah.

Predlog direktive skupaj z vzpostavitvijo enotne točke glede davčnega administriranja, torej predlaganja davčnega obračuna pobiranja davkov in podobno predstavlja znatno poenostavitev postopkov obdavčenja. Dodatno se navaja, da se bo predlog direktive uporabljal od 1. januarja 2026 dalje.

Vlada Republike Slovenije na splošno pojasnjuje, da iz predloga stališča k predmetni direktivi izhaja, da si bo Slovenija prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne za vse države članice. Na ta način se bo lahko izboljšala mednarodna konkurenčnost. Rešitve je treba oblikovati na način, da se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno pravo. Pri tem si bo Slovenija še prizadevala, da bodo rešitve zagotavljale ravnovesje med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in morebitnim dodatnim administrativnim bremenom. Slovenija bo pri sprejemanju direktive skrb namenila tudi temu, da bodo administrativne poenostavitve zagotovljene tako za MSP, kot tudi za davčne organe, rešitve pa ne bi smele povzročiti povečanja davčne konkurence med državami članicami in posledično davčnega načrtovanja, kar bi lahko imelo negativen vpliv ne nazadnje tudi na javnofinančne prihodke.

Drugi predlog iniciative Befit je predlog direktive o transfernih cenah. Cilj navedenega predloga je predvsem harmonizacija neodvisnega tržnega načela na ravni Evropske unije. Neodvisno tržno načelo je koncept pravil, po katerih mora vrednost transakcije med člani več nacionalne družbe, torej med povezanimi osebami mednarodne skupine podjetij za davčni namen odražati vrednost, kot bi jo oblikovale nepovezane tretje osebe v enakih ali primerljivih okoliščinah. Gre za pravilo, ki ga je razvila OECD in je vključeno v 9. člen vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in kapitalu.

Slovenija ima vsebino neodvisnega tržnega načela že vključeno v zakon, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Prav tako Slovenija uporablja pravila vzorčne davčne konvencije OECD pri sklepanju bilateralnih konvencij o odpravi dvojnega obdavčevanja. Upoštevaje roke določene v predlogu direktive, naj bi se direktiva uporabljala od 1. januarja 2026 dalje. Vlada pojasnjuje, da bi poenotenje davčnih pravil na področju določanja transfernih cen za davčne zavezance pomenilo večjo davčno gotovost. V tem okviru Slovenija podpira predlog direktive. Je pa potrebna pazljivost, da bodo oblikovana pravila na področju transfernih cen čim bolj skladno z uveljavljenim in mednarodno dogovorjenim davčnim standardom neodvisnega tržnega načela, ki je opredeljen v 9. členu vzorčne konvencije OECD, ki določa obravnavo povezanih podjetij. Slovenija bo tudi pozorna na temeljna izhodišča in principe, na katerih bodo temeljile glavne rešitve predloga direktive o transfernih cenah, da se bodo slednji lahko prenesli v nacionalno zakonodajo.

Tretja oziroma zadnja direktiva, ki jo sestavlja iniciativa BEFIT, je istoimenska direktiva navedene iniciative. Gre za Direktivo o podjetništvu v Evropi, okvir za obdavčitev dohodkov t. i. BEFIT direktiva. Predlog BEFIT določa poenotenje davčnih pravil glede določanja davčne osnove na notranjem trgu, kar bo po mnenju Evropske komisije prispevalo k znižanju stroškov administrativnih bremen za podjetja. Naveden predlog BEFIT direktive bo nadomestil obstoječa predloga direktiv, to sta Predlog direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, katerih namen je bil harmonizacija davčnih pravil na področju obdavčenja pravnih oseb, zlasti davčne osnove. Predlog BEFIT direktive bo veljal za velike mednarodne skupine podjetij, katerih skupni letni prihodki na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov presegajo 750 milijonov evrov. Za ostale manjše skupine je sistem opcijski. Pomembno je, da je določitev višine davčne stopnje in posledično izračun davka prepuščen posamezni državi članici oziroma njenim nacionalnim pravilom.

Skladno s predlogom direktive naj bi se predlog direktive uporabljal od 1. januarja 2028 dalje. Vlada Republike Slovenije na splošno navaja, da Slovenija podpira prizadevanja za pravičnejše obdavčevanje dohodkov pravnih oseb, ter ustvarjanje enostavnega in podjetjem prijaznega davčnega okolja. Podpira se rešitve, ki spodbujajo rast in razvoj ter čezmejno širitev. Slovenija se zavzema za pravično in učinkovito obdavčitev dohodkov pravnih oseb, vendar pa se na drugi strani zaveda, da uvedba novega sistema izračuna davčne osnove na agregirani osnovi za skupine, ki ustvarijo nad 750 milijonov evrov letnega prometa, prinaša določene stroške in administrativna bremena. Predvsem za majhne ekonomije, je lahko sistem zelo zahteven za implementacijo in izvajanje. V tem okviru si bo Slovenija prizadevala za rešitve, ki bodo manj administrativno obremenjujoče in bodo zagotavljale pozitivno ravnovesje med dodatnimi stroški in učinki na javnofinančne prihodke. Za Slovenijo je bistvena tudi zagotovitev primernega časa za morebiten prenos novega sistema v domačo zakonodajo ter pravilno izvajanje. Sicer pa bo Slovenija pozorna še na temeljna izhodišča in načela predloga, kakor tudi na jasnost in enotno razumevanje določil, pri tem pa bo uporabljala spoznanje iz več predhodnih pogajanj ter predlogov glede skupne davčne osnove v Evropski uniji in izhajala iz lastnih davčnih izkušenj in napredka na davčnem področju na mednarodni ravni.

Upoštevaje navedeno Vlada predlaga, da se predlogi vseh treh stališč k predlogom navedenih direktiv potrdijo.

Najlepša hvala.