Hvala lepa oba predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Predstavil bom izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekal 20. februarja v Bruslju. Imamo dve točki. Prva je priprave zasedanja Evropskega sveta, ki bo 21. in 22. marca, 2. točka pa je pravna država na Poljskem, in sicer gre za postopek po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji. Pred samim zasedanjem bo potekal tudi zajtrk s predsedujočo Svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjano Krišto.

Kar se tiče priprave zasedanja Evropskega sveta bi se mogoče, bi mogoče izpustil Bližnji vzhod in Ukrajino, ker smo to obravnavali že v izhodiščih za zasedanje Sveta za zunanje zadeve. Slovenija predlaga, da se na dnevni red marčevskega Evropskega sveta uvrsti tudi vprašanje širitve Evropske unije, predvsem v zvezi s pristopnimi pogajanji Bosne in Hercegovine. Sveti decembrskega evropskega sveta iz prejšnjega leta namreč navajajo, da bi bilo treba odločitev na podlagi prihodnjega poročila komisije o napredku sprejeti za Bosno do marca letos.

Če grem potem na točko pravna država na Poljskem. Svet za splošne zadeve bo v okviru postopka po 1. odstavku 7. člena pogodbe o Evropski uniji proučil razvoj dogodkov na področju pravne države na Poljskem. S stanjem pravne države na Poljskem se svet podrobneje ukvarja že od leta 2017. Evropska komisija je takrat pripravila predlog sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države na Poljskem, s poudarkom na neodvisnosti sodstva. Od uvedbe postopka je svet opravil šest zasedanj, zadnjega konec maja 2023 med švedskim predsedovanjem. Zadnji pregled stanja na Poljskem je bil opravljen novembra 2023. Po decembrski spremembi vlade, se pravi po volitvah in nastopu nove vlade na Poljskem, je spoštovanje načela pravne države postalo ena izmed prioritet nove vlade. V želji po zaključku postopka po 7. členu pogodbe Evropske unije bo Poljska svetu predstavila akcijski načrt, ki zajema celovito reformo pravosodnega sistema, zlasti Državnega sodnega sveta. Pričakujemo splošno razpravo o širšem naboru odprtih vprašanj zastavljenih reform. V luči aktualnih političnih sprememb bo Slovenija preučila načrte nove poljske vlade za obsežne pravosodne reforme, usmerjene v krepitev neodvisnosti pravosodja. Izpostavila bo pomen zakonitosti zastavljenih reformnih postopkov in njihove dejanske izvedbe. Izrazila bo podporo prizadevanjem za dokončanje postopkov po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji.

Glede zajtrka s predsedujočo Svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjano Krišto naj izpostavim, da gre za pobudo skupine držav, med katerimi je tudi Slovenija. Se pravi, da naj da pobudo, da se predsedujoča Svetu ministrov povabi na zasedanje Sveta za splošne zadeve. Kot sem že omenil, ima Bosna in Hercegovina glede na decembrsko odločitev Evropskega sveta tudi po zaslugi angažmaja Slovenije na marčnem Evropskem svetu odprta vrata za začetek pristopnih pogajanj, zato bo odkrita neformalna razprava o stanju na področju izpolnjevanja pogojev za začetek pogajanj odlična podlaga za nadaljnje odločitve, ki jih pričakujemo marca. Veliko bo seveda odvisno pri tem od poročila o napredku, ki ga pripravlja Evropska komisija in ki ga bo predvidoma objavila do konca februarja ali v začetku marca. S ciljem, da bi Bosna in Hercegovina marca začela pristopna pogajanja, Slovenija tudi v intenzivnih dvostranskih stikih poziva sogovornike v Bosni, naj v prihodnjih tednih vložijo maksimalne napore za sprejemanje zakonodaje v okviru evropske agende. V tem kontekstu je med drugim potekal tudi uradni obisk predsednice republike Pirc Musar v Bosni in Hercegovini 8. in 9. februarja.

Spoštovani! S tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve in se vam zahvaljujem za pozornost.