Govor

Tina Heferle

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem!

Kot že uvodoma pojasnjeno, bom predstavila stališče Vlade glede omenjene uredbe. Zdaj, če nekoliko predstavim na kratko ozadje. Evropska komisija je 15. novembra lansko leto objavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi nabora talentov, ki je del tega novega svežnja na področju zakonitih migracij. Zdaj ozadje predloga vsebine seveda izhaja iz dejstva, da so zakonite migracije bistven del celovitega pristopa na splošnem izzivu migracij in pa seveda učinkovite poti so tiste, ki lahko pomagajo zmanjšati učinkovite zakonite poti so tiste, ki lahko pomagajo zmanjšati nedovoljene migracije in zapolniti to vrzel na trgu dela, ki nastaja na celotnem ozemlju Evropske unije, zaradi staranja prebivalstva, zaradi zelenega in digitalnega prehoda in še, zaradi kakšnih drugih razlogov. Zdaj skupna migracijska politika Evropske unije seveda tudi tukaj se to odraža v tej uredbi, mora odražati povezanost gospodarstva Evropske unije in pa medsebojno odvisnost trgov dela za države članice. V bistvu se s to uredbo nekako tudi spodbuja, da članice svoje članstvo v Evropski uniji izkoristijo kot prednost pri privabljanju talentov. Seveda v pristojnosti posameznih članic pa je koliko državljanov iz tretjih držav, ki iščejo delo bodo seveda sprejele v svojo državo in na svoj trg dela.

Zdaj dejstva poznamo. Kot sem že rekla, delodajalci v celotni Evropski uniji se srečujejo z akutnimi in strukturnimi težavami, kar se tiče pomanjkanja delovne sile. Delodajalci in tudi iskalci zaposlitve iz tretjih držav se pri mednarodnem zaposlovanju soočajo s številnimi izzivi. Eden izmed načinov je tudi da se Evropska unija na to odzove celovito in celostno. Tako da predlagana uredba o naboru talentov delno obravnava navedene izzive z olajšanjem pridobitve ponudbe za zaposlitev, ki je seveda v skladu z okvirom Evropske unije za zakonite migracije eden izmed bistvenih pogojev za pridobitev vizuma ali pa dovoljenja za prebivanje, zaradi dela. Potem uredba zagotavlja jasnejše in preglednejše informacije o pravilih glede priseljevanja, zaposlovanja in tudi priznavanja kvalifikacij v državah članicah. Nenazadnje pa uredba govori tudi o zagotovitvi orodij za posredovanje zaposlitev v okviru partnerstev za pridobivanje talentov in bo prispevala tudi k boljšemu oziroma izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami na področju delovnih migracij, kot sem že uvodoma pojasnila.

Zdaj, nabor talentov EU, če na kratko tako imenujem to uredbo, je zasnovan kot prva vse evropska platforma. Namenjena je olajšanju mednarodnega zaposlovanja in zagotavljanju priložnosti zainteresiranim tako z nizko, srednje in kot visoko usposobljenim iskalcem zaposlitev iz tretjih držav, ki imajo spretnosti potrebne za delo v deficitarnih poklicih po vsej Evropski uniji. Ta IT platforma nabora talentov bo zajemala posebna orodja za lažje prepoznavanje in povezovanje. Izkoristila bo pa tudi že nekatere IT rešitve komponente obstoječe platforme, ki jo že danes poznamo. Sicer trenutno ima le nekaj držav članic digitalne platforme in orodja za privabljanje talentov na nacionalni ravni, ki so posebej seveda usmerjeni v iskalce zaposlitev iz tretjih držav in jim pri tem zagotavljajo podporo pri iskanju zaposlitve in vse potrebne informacije, ki so relevantne za mednarodno zaposlitev. Nabor talentov v okviru te uredbe naj poudarim je zasnovano kot prostovoljno orodje. Zagotovljena bo interoperabilnost med nacionalnimi sistemi in IT platformami. O nameri pa seveda bo vsaka država članica svoje sodelovanje v tej platformi morala izraziti kot zainteresirana država in tudi o tem obvestiti uradno komisijo vsaj devet mesecev prej in potem seveda vsaka država članica imenuje potem nacionalne kontaktne točke. Skratka, gre za prostovoljni mehanizem. Zdaj, če pa to je na kratko uvod oz. pojasnitev za kaj sploh gre.

Predlog stališča Republike Slovenije pa je tako, da Republika Slovenija podpira predlog uredbe kot prostovoljni in komplementarni instrument prizadevanja privabljanja tujih talentov na nacionalni ravni. Menimo, da predlagani ukrep lahko bistveno podpre oziroma izboljša kadrovsko politiko delodajalcev pri iskanju usposobljenih kadrov v deficitarnih poklicih in tudi širše. Ob tem menimo, da moramo posebno pozornost nameniti visoko kvalificirani delovni sili, čeprav potrebe, recimo, po tej delovni sili niso neposredno razvidne iz slovenskega seznama deficitarnih poklicev, zato bomo tudi Evropsko komisijo prosili za dodatna pojasnila, ali in pod kakšnimi pogoji bi se lahko nabor talentov v okviru te platforme uporabljal tudi za nedeficitarne poklice. Potem menimo, da mora Evropska komisija pri oblikovanju dokončnih ukrepov upoštevati tudi specifike posameznih držav članic, zato bomo tudi prosili Evropsko komisijo za dodatna pojasnila o ukrepih za zaščito delodajalcev iz gospodarsko šibkejših držav, ki bodo v bistvu izvedli vse potrebne postopke za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki pa na to potem - to pa že danes vemo, da nekateri, potem v državah niti ne ostanejo dolgo, ampak gredo naprej.

Potem na področju klasifikacij državljanov tretjih držav menimo, da v predlogu uredbe ni dovolj jasno opredeljeno v zvezi s temi klasifikacijami. Za priznavanje nekaterih klasifikacij se, za katere gre, ali gre za akademske, poklicne ali oboje. Tako, da bomo Evropsko komisijo zaprosili tudi tukaj za dodatna pojasnila.

Glede priznavanja neformalnih znanj. Republika Slovenija meni, da je tukaj potrebna previdnost, ker imamo v Sloveniji institucionaliziran sistem priznavanja formalne izobrazbe z visoko profesionalnimi spretnostmi. Tako da tudi tukaj bomo pozorni, kako bo zadeva zastavljena. Predlog uredbe predvideva tudi obsežne in sistematične obdelave osebnih podatkov. To področje sicer s samim predlogom uredbe ni vnaprej po našem mnenju dovolj jasno in enoznačno opredeljeno. Prav tako niso vnaprej dovolj izčrpno opredeljene zbirke osebnih podatkov, ki naj bi bile vir podatkov in posledično, potem predmet obdelave ter konkretne odgovornosti posameznih deležnikov glede te obdelave podatkov, zato bomo Evropsko komisijo prosili tudi tukaj za dodatna pojasnila: kako je predlog uredbe skladen s splošno uredbo s tega področja osebnih podatkov ter s evropsko konvencijo za človekove pravice in drugimi nacionalnimi predpisi, ki urejajo pravice delavcev in migrantov.

Naj pa za konec še povem, da je predvideno, da se ta nabor talentov s to uredbo udejanji oziroma da ta projekt zaživi šele v letu 2030. In glede na to, da je trg dela, vemo, zelo živ mehanizem, se verjetno v teh letih lahko marsikaj še na trgu dela spremeni, razmere. Tako da si bomo tudi prizadevali v okviru usklajevanj za bolj ambicioznejšo oziroma krajšo časovnico uveljavitve.

Toliko na kratko. Hvala.