Ne, saj je v redu. Zdaj, glede na to, da je rak materničnega vratu med vsemi raki najbolj prepričljiv, se je treba vprašati kaj pa lahko storimo. Tukaj bi pravzaprav želela omeniti eno razliko med eradikacije, to je izkoreninjenje in eliminacija. To je odprava pri radikaciji in zaenkrat smo radicirali, oz. izkoreninili samo črne koze. Lahko nehamo z vsemi preventivnimi ukrepi in se bolezen ne bo vrnila. Pri raku materničnem ciljamo na odpravo, to je eliminacija. Kar pomeni, mi bomo morali cepiti, mi bomo morali presejati, da bomo odpravili tega raka. To bomo storili, ko bo breme padlo pod štiri nove primere, na 100 tisoč. To so starostno standardizirane številke. Bom tudi potem povedala, kje smo v Sloveniji. Kar pomeni, da bo treba ukrepe kontinuirano izvajati. Tako kot je gospa državna sekretarka že povedala, WHO je pred nas zadala cilje: 90 odstotna precepljenost proti HPV, vsaj 70 odstotna udeležba v program ZORA in vsaj 90 % odkritih sprememb zdraviti. To moramo doseči, da bomo raka odpravili tudi v Sloveniji. Je pa tudi nedavno Evropa v okviru evropskega načrta za boj proti raku pravzaprav te cilje izpostavila oziroma celo nekoliko zaostrila. Kljub temu, da imamo pa tukaj pred sabo raka, ki je najbolj prepričljiv, je pa to še vedno četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu, kar je res nesprejemljivo. Je pa okoli 85 % tega raka v manj razvitih področjih. Ena žalostna zgodba tega raka je, da predvsem zbolevajo mlajše ženske. Tipično pri rakih, ki povzročajo okužbe, niso to stari ljudje, ampak so precej mladi ljudje. Tukaj vidite eno tako tak grafa, ki nima pomena, da vi to berete vse: modra črta prikazuje, koliko žensk zboli, rdeča, koliko jih umre v različnih predelih sveta. Zdaj, če pogledamo recimo Evropo, vidimo, da na Evropi, zaradi do zdaj učinkovitih presejalnih programov, je to breme raka že precej manjše, to je pri ženskah na 9. mestu, v severni pa v južni Evropi že tam na 12., 14., v vzhodno centralni, kamor sodi tudi Slovenija je pa še na 5. Slovenija je pravzaprav edina država v tej regiji, ki pravzaprav je uspela: če pogledate to spodnjo rumeno črto, tam smo bili na začetku 1960, zdaj smo pa predvsem zaradi učinka programa Zora uspeli izjemno zmanjšati incidenco raka materničnega vratu. Tudi ne umre pri nas veliko žensk. Zdaj te razlike med državami so po eni strani, zaradi prevalence HPV, recimo zahodna Azija ima izjemno majhno. V Evropi, praviloma so te razlike, in tudi drugod po svetu, zaradi tega, ker nekatere države so uspele uvesti organizirano presajanje za raka materničnega vratu, tako kot Slovenija, severnoevropske države, zahodno evropske države, južno evropske, ne pa vzhodno. Zdaj v prihodnje bo pa ta razlika večja ali pa manjša, tudi glede na to kako uspešno bomo cepili. Zdaj Slovenija je bila prepoznana. Program ZORA pač je zadnja leta, bom rekla, precej promoviran s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Smo kot primer dobre prakse objavljeni v njihovi zadnji publikaciji o presajanju. Posneli so o nas tudi dokumentarni film. Obe s profesor Smrkolj sva bili v Talinu, sva sodelovala na eni taki luštni delavnici kjer smo svojo izkušnjo, kako nam je to uspelo in zakaj morda drugim državam ni v tem našem predelu Evrope delili z, bom rekla, ministri za zdravje in drugimi pomembnimi udeleženci te konference.

Program ZORA rešuje življenja na dva načina. Po eni strani odkrivamo predrakave spremembe in jih zdravimo, s tem preprečujemo raka. Po drugi strani je naš cilj tudi odkriti raka zgodaj, in če ga zgodaj odkrijemo in zdravimo, je preživetje odlično. V 20-letih, lani smo praznovali 20 let. Smo mi pregledali okoli 740 tisoč žensk v program ZORA in odkrili 33 tisoč 500 predrakavih sprememb. Te spremembe drugače praviloma ne povzročajo simptomov. Ženske ne vedo, da jih imajo, zato ni presenetljivo, da smo jih večino odkrili v presajanju. Teh sprememb bo veliko, veliko manj pri cepljenih dekletih. Se pravi, ne samo, da bomo zmanjšali raka materničnega vratu, zmanjšali bomo tudi v bistvu število predrakavih, zdravljenje in vse skrbi in komplikacije, ki pridejo s tem. V teh 20. letih smo v Sloveniji po podatkih registra raka odkrili 2 tisoč 664 rakov materničnega vratu. Kar pa smo ugotovili pri povezavi podatkov Registra raka in Registra ZORA je, da smo pri ženskah, ki so hodile v program, tega raka praviloma odkrivali devet let bolj zgodaj in da je bila večina tega raka v začetnem stadiju, kjer je preživetje odlično za razliko od žensk, ki niso hodile, kjer smo pa odkrivali raka v večji meri v razširjenem stadiju, kjer pa je petletno preživetje majhno. Namreč ta rak za izjemo od številnih drugih rakov pravzaprav tukaj neka, bom rekla, neka znanost, tehnologija, ni bilo takega napredka. Če je rak razsejan, je še vedno preživetje slabo. Tako da tukaj je res preventiva tista, v katero moramo vlagati.

Zdaj, kako daleč smo v Sloveniji pri doseganju ciljev Svetovne zdravstvene organizacije. To smo že danes slišali. Udeležba v programu ZORA je zelo dobra, odkrite spremembe zdravimo, skrbi pa nas precepljenost.

Zdaj, če lahko grafično ponazorim, kaj smo do zdaj naredili s krivuljo vremena raka materničnega vratu - to je število novih primerov na 100 tisoč na leto. Mi smo s programom Zora zaradi velike, bom rekla, pregledanosti žensk in kakovosti vseh storitev na vseh ravneh uspeli to krivuljo pomembno znižati, ampak nismo uspeli pasti pod to magično mejo 4 na 100 tisoč. Če bomo želeli iti pod to mejo in če bomo želeli ostati pod to mejo in v Sloveniji doseči odpravo bomo morali v prvi vrsti povečati precepljenost proti HPV in v drugi spremeniti presejalno politiko v program ZORA. To bo težka stvar. Imamo projekt tukaj, ki pravzaprav ga podpira Ministrstvo za zdravje, s pomočjo Agencije za raziskovanje (ARIS). Nekako smo obljubili tudi v državnem programu obvladovanja raka, da bomo do 2026 v Sloveniji spremenili presejalno politiko. To bom zdaj že tu povedala, mogoče leta 2026 skličemo še eno sejo. Namreč, imeli bomo za določene ženske test, ki bo bolj varen, ampak se bo podaljšal presejalni interval. In tako kakor je bil, je bilo leta 2003 težko, ko smo šli iz enega leta na tri leta, bo zdaj težko, ko bomo šli iz treh let na pet let. Tako da takrat bomo tudi politično podporo zlorabili. To delamo z namenom, da bomo našim ženskam omogočili res najboljšo možno zaščito.

Leta 2022 je Svet Evropske unije pravzaprav izdal priporočila za presejanje s tem novim testom v starosti 30 do 65 let. Mi smo to pričakali pripravljeni. Mi smo že prej s kolegi iz Nizozemske naredili simulacijo, kakšna presejalna strategija bi bila za Slovenijo najbolj učinkovita. Simulirali smo preko 900 strategij in zdaj bomo v okviru tega projekta do leta 2026 pravzaprav izvedli tudi pilotno raziskavo, tukaj tudi na ZZZS računamo, in potem bomo pravzaprav, 2026 pa bomo rekli, malo bolj zadevo obelodanili in tudi probali čim prej preiti na državni ravni v to spremembo. Je pa problem, namreč v državah, ki so to, ta prehod že opravile, so v tem času opažali, da je padla kakovost citologije. Ljudje so nekako se zavedali, da prihaja sprememba, so si začeli drugo službo iskati, čeprav ni res, mi bomo še vedno rabili citologe pa presajalce, samo malo drugače bodo delali, pa mogoče bodo morali še kakšne druge stvari delati, zato se zelo trudimo, da pravzaprav ohranjamo to kakovost, da ohranjamo, bom rekla, in delovno silo, da pravzaprav tudi izvajalci programa Zora razumejo, se pravi, ginekologi, medicinske sestre, da je to sprememba, ki res pomeni deintenziviranje presejanja vendar spremembo na bolje, in nenazadnje, prejšnji teden sem bila v Lionu, smo govorili tako, cepljenje ženske, pa potem dva negativna testa, pa mogoče presejanje, potem po dveh negativnih na 20 let, pa se je javila predstavnica bolnic, pa je rekla, ja, ampak jaz pa mislim, da to ženske pa ne bodo sprejele na 20 let, in potem se zgodi, da ženske pravzaprav hodijo na neke ne preverjene metode, si same plačujejo, v bistvu pa ne bi rabile. Tukaj, ta ozaveščenost bo izjemno pomembna in takrat bomo rabili vsi skupaj stopiti. Tako, to je ta izračun, ki smo ga naredili, vse to piše tudi v državnem programu obvladovanja raka. Izjemno pomembno, skupaj z RSK za ginekologijo smo pripravili predlog za reorganizacijo kolposkopije, bom rekla, obračunski model in vsebinski, ne samo kolposkopije, pač vse storitve Zora smo vključili v neki širši model za ginekologijo in to je zdaj na zavarovalnici in mi moramo kolposkopijo reorganizirati, mi moramo v bistvu začeti registrirati izvide in jih plačevati, bom rekla, z neko ločeno kodo, ker temu zdaj ni tako, ker pri prenovi presejalne politike bomo imeli pa prehodno malo več potrebe po kolposkopiji, lezije bodo manjše, deklice so cepljene že in tukaj moramo nek red narediti. Tako da, to je to. No, to je pa v bistvu tole, kar je 31. januarja, pa je tudi v bistvu Evropska komisija izdala, mi imamo od leta 2003 priporočila Sveta Evropske unije za presejanje za rake, zdaj pa bo prvič kadarkoli priporočilo Sveta Evropske unije za cepljenje proti rakom, pokriva cepljenje proti HPV, pokriva cepljenje proti hepatitisu B. Zdaj HPV povzroča okoli eno tretjino rakov v razvitem svetu. V razvitem svetu je vseh rakov, ki jih okužbe povzročajo okoli 5 %, druge rake, ki jih povzročajo mikrobi, štirje mikrobi povzročajo raka, helicobakter pylori, HPV, potem pa hepatitis B in C. Pri hepatitisu B in C lahko B cepimo, proti HPV lahko tudi cepimo, okužba s helicobacter pylori pa lahko zdravimo z antibiotiki in to je res revolucionarno, to odkritje, da okužbe povzročajo raka, to je nekaj posebnega, zato ker imamo zdaj čisto nove pristope kako se lahko borimo. O tem ne bom veliko govorila, katere rake vse povzroča, je bilo že povedano in sem prepričana, da bo prof. Smerkolj o tem še več povedala. So pa to raki, samo to bi omenila, pri ženskih in moških na zelo zoprnih lokacijah. Lahko si predstavljate kako izgleda kirurško zdravljenje raka penisa ali pa zadnjika. To zelo zelo okrni funkcijo organa in mi s cepljenjem proti HPV lahko kar velik del teh rakov preprečimo. Tako kot sem rekla, oba spola, to včasih pozabljamo, in pravzaprav, če pogledamo evropski kodeks proti raku, skrbnica katerega je Zveza slovenskih društev za boj proti raku, program pa pravzaprav za nas, pravzaprav tukaj tudi dobivamo sredstva Ministrstva za zdravje, FIHO tudi, pravzaprav tukaj noter pa že imamo priporočilo, cepite se oziroma naj bodo otroci cepljeni proti HPV pa hepatitisu B. Tole se zdaj prenavlja pod okvirom Mednarodne agencije za raziskovanje raka, v Lionu sodelujemo, ampak tole priporočilo bo zagotovo ostalo.

Tako, zdaj pa samo še malo o aktivnosti zveze. Lansko leto smo se povezali z Deso Muck, ko smo bili enostavno pretreseni ob tej nizki precepljenosti. Izdala je Desa potem knjižico Blazno resno o HPV. Mi smo jo brezplačno distribuirali v vse osnovne šole, prosili, da naj jo razdelijo staršem v šestem razredu, imeli veliko novinarsko konferenco s številnimi strokovnjaki, ker so Desi očitali, da pač ni strokovnjakinja, ampak ona je to vse pripravljala skupaj s stroko in pravzaprav je tudi spletna stran na voljo, kjer imamo zvočno knjigo PDF, tako da letos nadaljujemo akcijo. Tukaj smo imeli tudi podporo sponzorjev.

Potem pa, mi pišemo tudi županom. Zelo se v bistvu trudimo zaktivirati lokalne skupnosti. Lani smo poslali podatke Registra ZORA in Registra cepljenih oseb iz NIJZ vsem županom v Sloveniji. Povedali smo jim kakšna je njihova precepljenost, kakšna je njihova udeležba v programu ZORA in katero mesto zasedajo med vsemi slovenskimi občinami. Tukaj Ljubljana pravzaprav izstopa negativno pri obeh. Tudi Mestna občina Ljubljana zdaj v bistvu financira program: sicer v nekem manjšem obsegu, ampak so se tudi odločili, da bi želeli prispevati k temu, da se bo precepljenost proti HPV povečala v ljubljanski občini in pravzaprav se bomo za to na zvezi letos še malo bolj v ljubljansko občino osredotočili. Tole je pa zanimiv zemljevid, ki ga zelo rada pokažem, vsebuje podatke iz registra cepljenih oseb iz NIJZ in registra ZORA iz onkološkega inštituta. Bolj, ko je temna občina boljša je precepljenost in pregledanost v tisti občini. Obstajajo štiri občine v Sloveniji, ki dosegajo pravzaprav oba mejnika WHO in precepljenost nad 90 in udeležbo nad 70 in to so te štiri občine. Vedno, ko to predstavljam vprašam ali je kdo iz te občine - zadnjič je bila ena gospa iz Ribnice na Pohorju, je bila prav ponosna. Tako da to je neko orodje, ki ga bomo uporabili tudi malo za stimulacijo županov. Je pa tudi res, da je zdaj NIJZ v svoji publikaciji Zdravje v občinah, mislim da, cepljenje proti HPV dodal kot indikator.

Mi smo tudi že v registru ZORA pogledali, ali cepljenje že daje učinke na populacijski ravni. Žal nimamo podatka na individualni ravni, ker Register cepljenih oseb do pandemije pač teh podatkov ni imel, zdaj pa se zbirajo in bodo zelo koristni. Smo ugotovili, če samo generacije gledamo, ki so recimo 50 procentno precepljene, da imajo v bistvu cepljene generacije že 1,7 krat manjše tveganje za predrakave spremembe. Tako da, se že kažejo.

Zdaj pa čisto moj zadnji dias: kaj smo pa že naredili za odpravo raka materničnega vratu? Najprej smo leta 2003 uvedli program ZORA, 2009 cepljenje za deklice v devetem razredu osnovne šole. Zdaj moram pa jaz tu še malo gledati, ker tole moram pa zdaj jaz, je pa že tako slabo. 2021 smo, potem pravzaprav dodali dečke v šestem razredu, 2023 smo dodali dečke v prvem in tretjem letniku. Zdaj nameravamo v naslednjih letih skupaj s kolegi iz Nizozemske izračunati datum odprave raka materničnega vratu v primeru, da gremo na presajanje HPV, in da se bo cepljenje pri različnih precepljenosti proti HPV. Pravzaprav, kar si res želimo je, da bi do leta 2030 v Sloveniji dosegli cilje / nerazumljivo/, ki so tudi cilji, bom rekla WHO pa tudi Evropa. Evropska komisija pravzaprav si je zadala 90 odstotno precepljenost deklic. WHO se zgolj na deklice osredotoča, Evropska komisija pa ne. Pravijo čim večjo precepljenost dečkov. Tako da, to je to. Hvala.