Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro!

Danes vam želimo predstaviti predlog Pakta Evropske unije o migracijah in azilu tukaj pred odborom in danes so z mano tudi sodelavci, generalni direktor policije mag. Senad Jušić, gospa Suzana Ivanovič, vodja Službe za Evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, gospa Nataša Tomc, vodja Sektorja za migracijsko politiko in zakonodajo, vsi tisti, ki so bili pristojni za samo pogajanje o uredbah, ki jih bomo predstavili.

Evropska komisija na čelu s predsednico Ursulo von der Leyen si je zastavila že ob začetku ambiciozen cilj, da se na področju migracij in azila spremenijo določene uredbe in da se gre seveda v pogajanja z državami članicami. Zato je leta 2020 Evropska komisija v okviru Pakta o migracijah in azilu predstavila pet zakonodajnih predlogov, in sicer Uredbo o upravljanju azila in migracij, Uredbo o skupnem azilnem postopku, Uredbo Eurodac, Uredbo o preverjanju na mejah ter krizno uredbo, Pakt o migracijah in azilu temelji na celostnem, predvidljivem in zanesljivem sistemu upravljanja z migracijami. Težišče predlaganih rešitev pa ostaja ravnovesje med odgovornostjo na eni strani in na drugi strani solidarnostjo. Na eni strani se tako krepi odgovornost držav na zunanji meji Evropske unije, in sicer Uredba o preverjanju na zunanjih mejah uvaja predhodno preverjanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prečkajo zunanje meje Evropske unije. Neposredno pa je povezan tudi Predlog sprememb uredbe o azilnem postopku, ki s ciljem učinkovitih in hitrih azilnih postopkov uvaja obvezni mejni postopek za določene primere, poudarjam, obvezni mejni postopek za določene primere. Na drugi strani se v okviru Uredbe o upravljanju azila in migracij vzpostavlja solidarnostni mehanizem, ki bi bil prožen in odziven ter prilagodljiv na različne migracijske razmere. Nov zakonodajni okvir uvaja obvezno prilagodljivo solidarnost, ki jo bodo deležne tiste države, ki so migracijsko najbolj obremenjene, torej tiste države članice, ki imajo največjo obremenitev po nezakoniti migraciji. Pomembno je, da bo država članica lahko sama izbirala, na kakšen način bo izkazovala solidarnost, torej s premestitvami, relokacijami oseb, finančnimi ali alternativnimi prispevki, napotitvijo osebja, strokovnega osebja in pa seveda s pomočjo v tehnični opremi. Torej, država si lahko sama izbere, na kakšen način. Evropska unija in države članice se bodo lahko hitro odzvale na krizne situacije, kot je množičen prihod migrantov, instrumentalizacija in pa seveda višja sila, na primer pandemija. Tako da pakt tovrstne situacije zaradi njihove specifike določa posebna pravila, torej pravila odstopanja od azilnega postopka in postopka vračanja ter ločen solidarnostni mehanizem, ki bo, če bo, sprejet na ravni držav članic Evropske unije.

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta v decembru 2023 po večletnih pogajanjih dosegla politični dogovor glede ključnih elementov omenjenih zakonodajnih predlogov, kar predstavlja pomemben korak pri oblikovanju migracijske in azilne politike Evropske unije. Obenem z dogovorom pošiljamo pomemben signal, da se je Evropska unija oziroma da smo se države članice sposobne dogovoriti o skupni rešitvi na tako kompleksnem področju, kot je upravljanje migracij. Zato ta kompromis, ki ga imamo tukaj na mizi, pravzaprav izraža ravno to skupno evropsko enotnost.

Republika Slovenija je stališče do zakonodajnih predlogov pakta sprejela že januarja 2021, čemur so sledila dolgotrajna in kompleksna pogajanja tako znotraj Sveta Evropske unije kot z Evropskim parlamentom. Na podlagi dogovorov so se nato oblikovala besedila, ki se v določenih delih precej razlikujejo od prvotnih predlogov. In sicer, če govorimo o postopku predhodnega preverjanja, pakt uvaja nov postopek predhodnega preverjanja državljanov tretjih držav, ki bo vključeval zdravstvene identifikacijske in varnostne preglede, odvzem prstnih odtisov in registracijo v sistem Eurodac, ki bo sedaj vključeval tudi osebe z začasno zaščito in trajno preseljene osebe. Torej, gre se za cel kup in cel sklop vključevanja oseb v baze podatkov. Podpiramo omenjeni postopek, vključno z informiranjem oseb o postopkih, pravicah in njihovih obveznostih, ker je to namreč pomemben prispevek k okrepljenemu opravljanju zunanjih meja Evropske unije in višji stopnji varnosti v državah Evropske unije. Iz podobnih razlogov smo naklonjeni tudi izvajanju neodvisnega spremljevalnega mehanizma za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic, ki pa mora ostati omejen na postopek predhodnega preverjanja brez širjenja na varovanje meje in na mejni postopek. Torej, neodvisen spremljevalni mehanizem, ko govorimo o mejnem postopku, je po končanem postopku preverjanja oseb, ki se bodo posameznike seveda napotilo v nadaljnji postopek na meji, bodisi v na eni strani azilni postopek bodisi v postopek vračanja, kar bo prispevalo k učinkovitejšim in hitrejšim postopkom ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite. Podpiramo obvezno izvedbo mejnega postopka v čim širšem obsegu, torej s čim manj izjemami. Poudarjam pa, da se postopek ne bo uporabljal za mladoletnike brez spremstva, razen v primerih varnostnega preverjanja. Prav tako pa v določenih utemeljenih primerih ne bo uporabljal se niti za družinske družine z mladoletniki. Tukaj je izjema. Nov element, ki se je pojavil tekom pogajanj, je tako imenovani koncept zadostnih zmogljivosti, ki jih bo morala imeti država članica na voljo za obravnavo določenega števila mejnih postopkov. Koncept podpiramo in seveda menimo, da mora biti ustrezno število tako visoko, da lahko dejansko zagotavlja učinkovitost izvajanja postopkov na meji ter zadostilo svojemu namenu. To je pravzaprav vseeno tisti prvi mejni postopek. Dodatno je tudi brezplačno pravno svetovanje, ki bo možno na zahtevo prosilca za mednarodno zaščito. Mi seveda temu svetovanju načeloma ne nasprotujemo, vendar pa ugotavljamo, da ima prosilec v administrativni fazi postopka že sedaj zagotovljena vsa temeljna postopkovna jamstva, ki mu omogočajo, da lahko ustrezno predstavi vse razloge zaradi katerih zaproša za mednarodno zaščito. Kar se tiče solidarnosti podpiramo ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo kot je predvideno v zakonodajnih predlogih, še posebej pozdravljamo širok nabor možnih solidarnostnih prispevkov, ki omogoča fleksibilnost koncepta solidarnosti vključno z distribucijskim ključem, ki bo določil višino prispevkov posameznih držav članic. Vsaka država članica bo lahko sama izbrala, na kakšen način nuditi podporo migracijsko najbolj obremenjenim državam, torej kot sem že prej navedel, s premestitvami ali finančnimi prispevki z namenom zagotovitve večje predvidljivosti je bil postavljen tudi minimalni prag premestitev, govorim minimalni prag premestitev. Torej, države članice bodo morale na ravni Evropske unije izvesti vsaj 30 tisoč premestitev, zato je tudi določen najmanjši znesek finančnih prispevkov, če se država članica seveda odloči, še enkrat poudarjam, če se država članica odloči, da bo premeščala prosilce pomeni, da dobi pri tem tudi denarno podporo za vsako premestitev 10 tisoč evrov iz evropskih skladov. V kolikor se ne odloči za premestitev, je na osebo Evropska unija predvidela 20 tisoč evrov plačila v Evropski sklad. K okrepitvi predvidljivosti bosta pripomogla tudi koordinator Evropske unije za solidarnosten koncept prevzema odgovornost, ki bo aktiviran, če zaveze, s katerimi bodo države članice napovedale obliko in višino solidarnostnih prispevkov ne bo skladna s potrebami migracijsko obremenjenih držav. Pri širjenju okoliščin za določanje odgovornosti države članice obravnava prošnje za mednarodno zaščito, tako kot je bilo s kriterijem diplom, kvalifikacij dodanih kar nekaj dodatnih pogojev in varovalk v zvezi s prebivanjem v zadevi zadevni državi članici in s priznanjem diplom oziroma kvalifikacij, zato do predloga nismo več zadržani. Tukaj so vzpostavljene varovalke. Namenjene so tudi določbe, ki uvajajo posebna pravila za osebe, izkrcanje v operacijah iskanja in reševanja, torej v zaščito in reševanje /nerazumljivo/ Zakaj je omenjena kategorija oseb urejena zgolj v smislu statistične kategorije? Zdaj je omenjena ta kategorija urejena v smislu statistične kategorije v sistemu Eurodac kot del solidarnostnega bazena, torej tudi ti ljudje so vpisani v Eurodac sistem. Nov zakonodajni okvir ločeno obravnava krizne razmere, kot so množični prihodi in instrumentalizacija. Torej, ko neka država hibridno uporablja migracijo za destabilizacijo druge države ter višjo silo, na primer pandemijo. Zaradi njihove specifike predvideva določena odstopanja od običajnih pravil v zvezi z registracijo prošenj, mejnim postopkom, dublinskimi pravili in solidarnostjo, kar seveda tudi podpiramo. Kljub temu, da v Svetu Evropske unije obstaja dovolj velika večina držav članic, ki podpirajo ta celoten zakonodajni paket pakta o migracijah in azilu, pa Slovenija je dala parlamentarni pridržek dokler ne zaključimo vseh procedur v Državnem zboru. Glasovanje o zakonodajnem paketu pakta o migracijah in azilu bo potekalo na Svetu ministrov za notranje zadeve, predvidoma v aprilu. Zato spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da Pakt o migracijah in azilu Evropske unije tudi podprete. Hvala lepa.