Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje, ki ga bom na kratko povzela.

V uvodnem delu mnenja je izpostavljeno, da predlog zakona poleg rešitev, ki so predstavljene v zakonodajnem gradivu, na sistemski ravni uvaja ukrep izobraževanja na daljavo in ureja materijo učencev priseljencev iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski. Gre za pomembni rešitvi, katerih koncept ni predstavljen, torej niso predstavljena izhodišča urejanja kot tudi ne razmerje do veljavnega pravnega okvirja, manjka tudi primerjalno pravni pregled teh rešitev. Predlagane rešitve so parcialne, tako z vidika ureditve osnovnošolskega izobraževanja kot tudi širše, ker se ne nanašajo na srednješolsko izobraževanje, glede otrok priseljencev pa tudi ne na predšolsko obdobje. Ob uvajanju novih institutov v pravni sistem bi bilo treba pripraviti novele vseh zadevnih zakonov in jih sočasno obravnavati.

Izmed pripomb k posameznim členom bi izpostavila naslednje. V zvezi z materijo učencev priseljencev ni jasno, ali so predlagane rešitve posledica dognanj stroke, dodatno bi pa opozorila, da niso urejene morebitne posebnosti pri vključevanju učencev priseljencev v osnovne šole na narodno mešanih območjih. Glede instituta izobraževanja na daljavo, ki je sicer bil kot začasen ukrep predmet nekaterih interventnih zakonov, je v mnenju še poudarjeno, da je bil presojan s strani Ustavnega sodišča in da je ZPS mnenja, da stališča Ustavnega sodišča s predlagano ureditvijo niso ustrezno realizirana, kar je tudi pojasnjeno. Prav tako je opozorjeno, da gre s predlagano ureditvijo deloma za dvojno zakonsko urejanje istega dejanskega stanja in to popolnoma različno. Možnost izobraževanja na daljavo v osnovnih šolah namreč ureja tudi Zakon o nalezljivih boleznih.

Nekajkrat je v mnenju opozorjeno na potrebo po večji jasnosti in določnosti zakonskih določb, saj mora biti že iz zakonodajnega besedila jasen njegov namen ter pravni položaj subjekta, na katerega se določba nanaša. Mestoma je zaznano, da predlog zakona bistveno enake položaje ureja različno, ne da bi bili razlogi za to obrazloženi, zato je s tem v zvezi opozorjeno na ustavno načelo enakosti pred zakonom ki terja da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako razen če za različno obravnavanje enakih položajev obstajajo razumni in stvarni razlogi. V zvezi z ustavnim načelom legalitete je opozorjeno, da morajo biti temeljni elementi glede določene vsebine urejeni v zakonu, podzakonski predpisi jih lahko le konkretizirajo. Opozorjeno je tudi na zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Pri urejanju prekrškov pa je opozorjeno na ustavno načelo zakonitosti v kazenskem pravu in načelo določnosti. Pripombe so bile podane tudi k prehodnim in končnim določbam.

Zdaj, mogoče bi se samo na kratko, če dovolite, opredelila še do amandmajev, in sicer najprej do amandmajev poslanca Žiže. Glede amandmajev k 17. in 28. členu bi z vidika nalog ZPS opozorila, da je treba torej položaj učencev priseljencev iz drugih držav, torej iz tujine, in učencev, katerih materni jezik ni italijanski, torej učencev, ki bi se na narodno mešano območje preselili iz drugih območij Slovenije, torej, utemeljiti zakaj se njihov položaj ureja na enak način, se pravi, z vidika načela enakosti obravnave. G

Glede 22. in 24. člena, je pa prav tako treba predlagano ureditev utemeljiti z vidika načela enakosti obravnave, in sicer tokrat pa torej v razmerju do preostalega dela Slovenije, kjer bi bil tretji predmet, ki bi se opravljal na NPZ, bi ga določil minister. Tukaj pa so torej trije predmeti predvideno, da so zmeraj italijanščina, slovenščina in matematika. Se pravi, tudi to je treba utemeljiti z vidika načela enakosti obravnave.

Opredelila bi se še do poslanskih amandmajev Poslanske skupine SDS, in sicer glede 32. člena moram opozoriti, da zgolj s črtanjem drugega stavka 2. odstavka namen določbe, torej, da pravice do izobraževanja na domu med šolskim letom ni mogoče uveljaviti, torej, da bi se to črtalo namen določbe s tem ne bo dosežen, ker je torej v 1. odstavku določeno, in ta rok je prekluziven, da starši morajo to prijaviti do 16. avgusta.

Pa še glede 37. člena. Opozoriti je treba, da se s tem členom črta celotno novo poglavje izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, pri čemer pa namen oziroma obrazložitev nekako ne sledi temu, tako da…

In pa še glede 46. in 47. člena, te prehodne določbe urejajo prehod na novo ureditev glede drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v 7., 8. in 9. razredu. Je pa treba opozoriti, da so prehodne določbe vedno odraz materialnih določb, tako da bi to bilo treba urediti tudi v materialnem delu. Hvala.