Okej, hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Pa hvala lepa za ta vsa vprašanja. Morda nisem vsega v uvodu izpostavil.

Najprej gospe poslanki glede poenostavitev. Ja, eno zelo pomembno zadevo ste naslovili, ki bi jo moral jaz že v uvodu povedati. Namreč minister dr. Jevšek, je že ob sami predstavitvi v Državnem zboru na hearingu povedal, da je ena ključnih stvari, ki se jih bomo lotili, ravno te poenostavitve, zaradi tega, ker velikokrat vse prevečkrat so neka pravila, žal, marsikaj določa Evropska komisija in mi nimamo možnosti karkoli narediti, marsikje pa se da. In teh poenostavitev smo se mi absolutno lotili in so tudi že neke konkretne rešitve, ki so v novi finančni perspektivi enostavnejše od prejšnjih obdobij. Ena od takih je na primer pregled zahtevkov na preskok, se pravi, ni več potrebno pregledovati vsakega zahtevka posebej, ampak je po neki formuli se pregleduje zahtevke na preskok, se pravi vsak tretji, peti, kakorkoli je to določeno.

Glede hitrejšega, in še številne druge poenostavitve so določene, se še dogovarjajo. Tukaj mi je kolegica tudi rekla, da obstaja nek priročnik za poenostavitve in bomo tudi to vam dostavili in se bo predstavilo vse podrobnosti, ampak na vsak način smo nagnjeni k temu in delamo na tem, da se postopki čim bolj poenostavijo, ker namreč tudi številne lokalne skupnosti, še bolj nevladne organizacije, ki nimajo tako močnega aparata, da bi lahko vso to birokracijo peljal, pač bodo s tem lahko več energije, bom temu rekel, vlagale v samo vsebino kot pa v neke postopke, ki dejansko vzamejo zelo, zelo veliko časa.

Glede hitrejšega črpanja. Ja, se strinjam. Nam je, mi v resnici imamo tudi mejnik že, konec leta 2025 moramo počrpati mislim, da okrog 500, skoraj 600 milijonov evrov in zato delamo na tem, da se predvsem izdaja odločitve o podpori za tiste projekte, ki na nek način lahko zagotovijo, da so pripravljeni do te mere, da se bo lahko zadeva v pravem času počrpala in hkrati je tudi pomembno, da se ne hiti potem zadnje leto in ni nekega presinga, se bodo zadeve sploh lahko počrpali ali ne. Naj povem, da je bilo, zdaj govorim za prejšnjo perspektivo, kar nekaj takih zgodb, ki so bile morda planirane nerealno tudi zaradi okoliščin, ki so se zgodile v zadnjem letu, se pravi, vojna, poplave, itn., in je bilo potem potrebno iskati neke rešitve, nove spremembe programa v delu, da se sredstva lahko počrpajo v celoti. Ampak ja, absolutno jemljem na znanje to vaše opozorilo, potrebno je že ob samem, pričetku programskega obdobja planirati zadeve tako, da se bodo lahko v pravem času počrpale in predvsem, da bodo našle svoj pravi namen. Namen pa je na eni strani, zdaj mogoče že prehajam k vprašanju gospod Jonasa Žnidaršiča, namen kohezijske politike je na eni strani zagotovo zmanjševanje razvojnih razlik, ki jih naslavljamo s teritorialnimi mehanizmi, tudi tega nisem prej izpostavila, da v okviru kohezijske politike imamo t. i. mehanizem DRR, dogovora za razvoj regij, ki bo zdaj v novem programu zaobsegal nekaj več kot 500 milijonov evrov. Gre za sredstva, ki jih regije same razporejajo, se pravi, ne od zgoraj navzdol, ampak obratno, od spodaj navzgor. Drugi tak mehanizem je CTN, ki je namenjen mestnim občinam in tretji CLLD, je pa za manjše lokalne skupnosti, kjer oziroma tako imenovani LASI, kjer ravno tako lokalne skupnosti same določajo kam bo šel denar. Skratka, da se vrnem nazaj. Na eni strani, gospod poslanec, so zagotovo ta sredstva namenjena zmanjševanju razlik med regijami in je ta kohezija v bistvu na nek način čim bolj poenotenje razvoja po celotni državi in po celotni Evropi, če hočete. Na drugi strani pa se jaz strinjam, to kar ste izpostavili, razvoj. Razvoj je ključen, brez nekih projektov, ki pospešujejo razvoj, ki pospešujejo tudi neko dodano vrednost, ne more biti tudi sociale, tudi ne more biti neke države blaginje in tako naprej in to so po mojem tista ključna vprašanja, ki se Evropa kot celota dandanes sooča z njimi na kakšen način lahko Evropa ostane konkurenčna napram, ne vem, Kitajski in vsem tem novim nekim morda bodočim velesilam in s tem ohranja tudi država blaginje, kjer je Evropa v bistvu na nek način unikum, Evropa že skoraj stoletja ohranja državno blaginjo, ravno zaradi tega, ker z nekim razvojem, ker z nekim vlaganjem v dodano vrednost lahko potem tudi zagotavlja, se pravi, to socialno državo in taok naprej. In če me konkretno za ta program vam lahko povem, da 730 milijonov evrov na cilju politike 1 namenjamo za področje pametnejše Evrope. Tukaj se predvideva v naložbe v razvoj, raziskave in razvoj, podporo malim in srednje velikim podjetjem in okoli 400 milijonov na cilju politike 4 bolj socialna Evropa predvidevamo naložbe v trg dela in izobraževanje. Zdaj, morda bi izpostavil nekaj teh projektov, ki so vezani na to področje, na primer nadgradnja ključnih raziskovalnih infrastruktur denimo Inovm(?) v Mariboru, projekt Univerze v Mariboru, kjer so posodobili infrastrukturo in podprlo razvojne kapacitete z nakupi raziskovalne opreme in izdatnimi vlaganji. Tukaj gre za nekaj več kot, koliko smo rekli - 100 milijonov evrov vse skupaj. Če ste spremljali medije, potekajo tudi v medijih burne razprave, konkretno okoli tega projekta, ampak to je že druga zadeva. Namreč, projekt še ni pripravljen v tolikšni meri, kot bi se pričakovalo, da bo, ampak jaz sem siguren, da se bodo našle neke rešitve, ki bodo predvsem v korist vzhodnemu delu Slovenije in štajerski prestolnici.

Drug velik uspeh je Fakulteta za strojništvo v Ljubljani, ki je ravno tako umeščen v program evropske kohezijske politike. Naj povem, da si je konkretno ta projekt želela priti ogledati tudi evropska komisarka za področje kohezije, namreč zdelo se mi je, da morda nekoliko preveč vlagamo, za oba govorim, in za INOVEM(?) in za Ljubljansko Strojno fakulteto. Nekoliko preveč vlagamo v infrastrukturo za znanost, ampak na koncu so videli, da je to tukaj v Sloveniji res nujno potrebno. Namreč, infrastruktura je zelo dotrajana in v takih prostorih se ne da delovati.

Podprli smo strateško razvojna inovacijska partnerstva SRIP, kot izhaja iz strategije pametne specializacije, ki je tudi del tega dokumenta na ključnih področjih razvoja, kar pomeni sistematično podporo sodelovanju med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom. Podprli smo že z odločitvijo o podpori projekt Spot Global Plus, ki predstavlja podporo malim in srednje velikim podjetjem, novim izvoznikom in tujim investitorjem.

Vredno je izpostaviti tudi Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij Kemijskega inštituta Ljubljana, to je v okviru Sklada za pravični prehod. Predvidena je podpora programom za pridobivanje kompetenc poklicnega izpolnjevanja digitalnih kompetenc izobraževanja odraslih, podpora digitalni preobrazbi podjetij in podpornega okolja inovacijskih stičišč za podporo verigam vrednosti in zbornicam. To je samo del stvari, ki jih naslavljamo v tem okviru, tako da moj odgovor je absolutno, da za razvoj in to neko dodano vrednost v gospodarstvu namenjamo veliko sredstev v okviru kohezijske politike. In še enkrat bi rad poudaril, da je naša želja, da se ta ključna razvojna sredstva kohezijske politike usmerjajo v projekte, ki bodo Sloveniji prinesli, se pravi, neke konkretne dolgoročne razvojne koristi, kar seveda pomeni tako krepitev gospodarstva kot tudi krepitev posledično socialne države.

Gospod Gregorič sprašuje o nekih konkretnih številkah. Se pravi če smem samo povzeti še enkrat zanima vas kolikšen del teh sredstev o katerih smo govorili je bil že certificiran oz. že povrnjen s strani Evropske unije oziroma kakšen del sredstev smo mi kot država založili v proračunu. Se pravi, certificirana sredstva so 3 milijarde 568, kar je 107 % razpoložljivih sredstev, gospod poslanec. Tisto, kar pa smo že prejeli izdatkov, pa je 4 milijarde 322. Se pravi, razlika je tukaj še..., ampak to se bo zdaj v naslednjih mesecih, računamo nekje do meseca junija uredilo, se pravi, določena povračila iz Evropske unije oziroma komisije še čakamo.

Pa še podatek glede vseh skupnih sredstev, se pravi, tudi slovenska udeležba. JA, saj, saj, končni znesek bo lahko poročan v mesecu februarju, ko bo končno poročilo izdano, ampak gre pa tukaj za v bistvu za računovodska prekladanja sredstev. Namreč določene stvari je potrebno še sprovesti računovodsko.

Ali je še kaj mogoče na zadnje vprašanje, ne vem, če sem čisto vse...