Dobro jutro!

Hvala lepa, spoštovani podpredsednik za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani kolegice in kolegi, iz ministrstev in iz Vlade, lep pozdrav vsem skupaj!

Zdaj, pred vami, pred spoštovanim odborom je danes poročilo, ki govori o izvajanju kohezijske politike za obdobje 2014-2020 in hkrati obdobje, o katerem poročamo, je tudi obdobje, v katerem se je začelo že izvajanje nove perspektive, se pravi perspektive 2021-2027. Jaz bi želel najprej uvodoma povedati, da bi si želel vsem sodelavkam, sodelavcem po vseh ministrstvih, predstavnikom lokalnih skupnosti in pa seveda tudi konstruktivnosti poslank in poslancev zahvaliti, ker je za nami eno zelo težko obdobje, je v resnici obdobje, ko smo bili kar nekoliko v stiski glede črpanja finančne perspektive, ki se je zaključila s koncem lanskega leta, se pravi leta 2023 in naj povem na tej točki, da smo s skupnimi napori uspeli uspešno počrpati vsa sredstva finančne perspektive iz prejšnjega obdobja, še nekoliko več, o tem bom govoril pozneje, in hkrati zagnali vse mehanizme za začetek izvajanja zelo pomembnih razvojnih sredstev iz nove finančne perspektive 2021-2027.

Tako, da tukaj gre res velika zahvala vsem, namreč kohezijska politika, veste kako se izvaja, izvaja se, mi, Ministrstvo za kohezijo, smo organ upravljanja, vsa ostala resorna ministrstva pa so posredniški organi in delo je bilo res zelo veliko, zelo veliko dela je bilo in delo je bilo uspešno opravljeno.

Pa bom zdaj mogoče malo bolj podrobno predstavil podatke za to obdobje, in sicer samo v zadnjem proračunskem letu, to je v letu 2023, je bilo izplačanih za 663 milijonov evrov EU dela in intenzivnost črpanja v zadnjem mesecu je bila najvišja. Se pravi, samo v decembru smo uspeli počrpati za 196 milijonov evrov EU dela. Če pogledamo skozi celotni program kumulativno, pa so podatki sledeči: V obdobju 2014-2020 je imela Slovenija 3,33 milijarde evrov razpoložljivih sredstev. Znesek potrjenih operacij je bil v skupni vrednosti 3 milijarde 741, 504 EU dela, kar je 112 % razpoložljivih sredstev. Izplačila iz državnega proračuna na proračunskih postavkah EU so bila v skupni vrednosti 3,429 milijarde, kar je 103 % razpoložljivih sredstev. Naj tukaj samo povem da bo jasno za poslanke in poslance, evropska kohezijska politika predvideva koncept tako imenovanega "overcommitmenta" se pravi, nekaj varnostne rezerve, se pravi, poleg za to, da se zagotovi res sto procentno črpanje, se planira operacij za nekoliko več in v tem trenutku smo, kot sem povedal, na 103 % črpanja celo, ker lahko pride potem pri pregledovanju dokumentacije in tako naprej, do kakšnih morebitnih povračil in zaradi tega mora biti nekaj rezerve vedno ob koncu programskega obdobja. Certificirani izdatki, posredovani evropski komisiji, so bili v skupni vrednosti 3,5 milijarde evrov EU dela, to je 107 % razpoložljivih sredstev. Ob upoštevanju celotnih stroškov je Slovenija načrtovala 4,130 milijarde evrov javnih izdatkov in uresničila 4,322 milijarde evrov, kar predstavlja 105 %. S temi sredstvi je podprla več kot 9 tisoč različnih operacij in letošnje leto se začenja intenzivno obdobje administrativnih postopkov zaključevanja in priprave končnega poročila za to preteklo obdobje.

Zdaj pa glede obdobja 2021-2027. Ker sem že uvodoma nekaj izpostavil, se pravi nova finančna perspektiva, ki se je pa začela z izvajanjem, se pravi v letu 2023, v mesecu marcu. Na tem mestu bi želel izpostaviti, da smo izdali odločitev o podpori iz tega, se pravi, obdobje 2021-2027 v skupni vrednosti 270 milijonov 311 evrov, kar je 9 % vseh razpoložljivih sredstev. Znesek potrjenih operacij je v skupni vrednosti 12 milijonov 194, 500 evrov, izplačila iz državnega proračuna, se pravi, v lanskem letu, pa so bila v vrednosti 21 milijonov 595. Tukaj govorim, še enkrat poudarjam, o novi finančni perspektivi, ki se je začela.

Ob tem, da smo že začeli z izvajanjem projektov, je bilo pa potrebno za novo finančno obdobje speljati en kup predpriprav, pač zadev, ki so potrebne sploh kot pogoj za to, da se lahko novo finančno obdobje začne črpati. In sicer, v okviru tega smo za ta program 2021-2027 v novembru sklicali drugo sejo Odbora za spremljanje, na kateri so se člani odbora seznanili z napredkom izvajanja programa ter z načrti do konca leta 2023 in 2024. Na dopisni seji je bil potrjen predlog sprememb in dopolnil meril za izbor operacij v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Za program evropske kohezijske politike 2021-2027 je bil izveden prvi redni letni sestanek z Evropsko komisijo, kjer je bil predstavljen napredek izvajanja programa in doseganje ciljnih vrednosti. Sestanek je bil uspešen, saj smo bili izrecno pohvaljeni za aktivnosti in partnerski pristop izvajanja.

Bi pa rad tukaj še eno stvar poudaril morda na tem mestu, da v novi finančni perspektivi imamo nov sklad, in sicer sklad za pravični prehod, ki je težek približno 250 oziroma natančneje 249 milijonov evrov, gre pa za sredstva, namenjena dvema premogovnim regijam, in sicer Zasavju in pa Savinjsko šaleški regiji, gre za sredstva, ki skušajo na bolj mehek način omogočiti to prestrukturiranje oziroma prehod v nove panoge, in tako naprej, ki se zgodijo kot posledica pač zapiranja rudnikov.

Tako, da to je novost v novi perspektivi, sicer pa smo za program 2021-2027 uvedli tudi spremljanje kazalnikov in mejnikov operacij. V poročilu zbiramo informacije, koliko naj bi potrjene operacije prispevale k doseganju teh mejnikov in kazalnikov, h katerim smo se zavezali s programom do konca leta 2024. Spremljanje najav in objav javnih razpisov, katerih podlaga je izdana odločitev o podpori s strani organa upravljanja.

Na tem mestu naj povem še, da smo zaključili tudi z eno zelo pomembno zadevo in sicer informacijski sistem EMA, ki je pač podlaga za izplačevanje in izvajanje teh finančnih tokov in sploh izvajanje projektov, je delujoč. Z mesecem decembrom lanskega leta je sistem oziroma ta celotna aplikacija bila vzpostavljena in deluje. To je zelo pomembno. Namreč, če se boste spomnili prejšnjih let, so marsikdaj ravno zaradi nedelovanja teh informacijskih sistemov se dogajali veliki zaostanki pri izplačilih in tudi zaradi tega so se morale občine in ostale institucije zadolževati in so pač čakale na povrnitve stroškov.

Skratka, če povzamem, obdobje, o katerem poročamo, je bilo pomembno obdobje za zaključitev prejšnjega finančnega obdobja, ki se je zaključil z decembrom 2023. Počrpali smo vsa sredstva, še celo nekoliko več, ob tem, da ne gre tukaj pozabiti na zelo neprijetne in težke okoliščine na eni strani zaradi vojne in podražitev pač v Ukrajini in celotne težke situacije v celotni Evropi in poleg tega so se nam meseca avgusta v Sloveniji zgodile še poplave - največja naravna katastrofa v bistvu v zgodovini samostojne Slovenije. Zaradi tega smo bili tudi primorani določene projekte spremeniti, preusmeriti sredstva, ampak kot rečeno, na koncu smo dosegli cilj, počrpali smo vsa evropska sredstva in hkrati zagnali zagon za novo finančno obdobje. Je pa pred nami še zelo veliko izzivov. Želimo delovati čim bolj odprto, transparentno, ker se nam zdi, da ravno na ta način lahko sredstva dosežejo pravi namen za zmanjševanje razlik med regijami in hkrati za nek razvoj, za neko dodano vrednost, ki si jo vsi želimo pač v Republiki Sloveniji.

Toliko za enkrat v uvodu. Hvala lepa.