Spoštovana gospa predsednica, članice in člani odbora, predstavniki ministrstev in vsi strokovnjaki za kmetijstvo oziroma predstavniki tudi najrazličnejši kmetijskih organizacij!
Jaz bi na začetku rad povedal v imenu Ministrstva za naravne vire in prostor, da smo prebrali gradivo in se tudi načeloma strinjamo z dobro uravnoteženimi sklepi. To se mi zdi bistveno povedati. Tako, da to je ena pohvala, če, pa resno mislim, namreč, v bistvu gre res za neke vrste novo kmetijsko politiko, za neke vrste, v bistvu, izhodišča za novo kmetijsko politiko, katere se bo morala resno, resno lotiti tudi Evropska unija, katere polnopravna članica je tudi Republika Slovenija. To je prva stvar, ki bi jo rad poudaril.
Druga stvar, tako, kot je rekel državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, ki je poudaril strokovnost, to popolnoma drži, hkrati pa se moramo zavedati, da se nekaj zgodi v prostoru sta ključni dve, sta ključni dve dejstvi: prvič je popolnoma jasna politična odločitev, popolnoma jasna politična odločitev, pri čemer mora trajati več mandatov, včasih pri pomembnejših posegih in drugič je strokovnost, maksimalna strokovnost administracije v Evropski uniji, v Bruslju, na državni ravni in na občinski ravni. In ko bomo to dosegli kot država, potem bomo tudi uspešnejši, bodisi pri upravljanju s prostorom, bodisi pri posegih v prostor, bodisi pri vsem upravljanju posamičnih resorjev. Danes je pač govora o resorju kmetijstva.
Zdaj, ena stvar ki se mi zdi še bistveno pomembna, očitno bomo morali tudi kot država, ravno tako kot Evropska unija, bistveno več načrtovati. V Bruslju je načrtovanje, se načrtovanje reče programiranje, "programming", kar pomeni, da to, kar ste že omenili, gospa predsednica, bistveni so ti, bistven je operativni program Republike Slovenije, v katerega bomo morali pri spremembi vključiti te elemente nove kmetijske politike, predvidevam, dogovori za razvoj regij, 12 jih imamo v Republiki Sloveniji in seveda regionalni razvojni programi 2021 - 2027 in prihajajoči 2028 - 2034.
Tukaj posebej poudarjam pri tem večjem vlogo načrtovanja, da boste v Državnem zboru obravnavali Predlog novele Zakona o urejanju prostora, kateri bo omogočil, da 12 razvojnih regij, 12 statističnih in razvojnih regij, dela tudi regionalne prostorske plane. Zakaj je to pomembno? Zato, ker je, ker je pač regionalni prostorski plan tisti inštrument, kateri bo lahko uravnotežil posamične interese med kmetovanjem, med naravo, med vodami, med načrtovanjem infrastrukture, to posebej poudarjam, je bil tudi soglasno sprejet, tako na odboru Državnega zbora, kot tudi na odboru Državnega sveta.
Zdaj pa, če grem bolj natančno v področja, katere pokriva Ministrstvo za naravne vire in prostor. Narava, voda in prostor. Kolegica in kolega sta tudi tukaj in bosta ostala kompleten čas današnjega, današnje izredne seje.
Kar se tiče narave, v bistvu se zavedamo, da bomo morali na en način bolje uravnotežiti tiste stvari v smislu zavarovanih območij, katere morajo biti zavarovana na podlagi vseh mednarodnih konvencij, v smislu upravljanja teh bodisi krajinskih parkov ali pa celo Triglavskega narodnega parka kot najpomembnejšega parka tudi v smislu možnosti, bom rekel, kmetovanja na podlagi nekih določenih pogojev. Tukaj smo že začeli, konkreten primer je krajinski park Pohorje.
Na področju voda je pač dogodek 4. avgusta lansko leto na en način streznil kompletno družbo, na en način moramo prenehati z določenim, z določenimi posegi, parcialnimi posegi v prostor in tukaj je strašno pomembno celovito načrtovanje. Kompletno ministrstvo zdaj hodi po terenu, po vseh regijah, po vseh občinah, zaključili se bodo ti obiski v začetku marca v letošnjem letu, pri čemer je minister sam oziroma državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc, popolnoma jasno povedala, koliko več sredstev je zdaj za intervencijo, dejansko je bistveno več sredstev, ker so morala biti in kako zdaj začenjamo z obdobjem sanacije in pa tudi s tem nadomeščanja stavb, bivalnih stavb in vse to se bo zgodilo v letu 2024. Posebej poudarjam, da je bil sprejet zakon o obnovi, ki omogoča paralelen postopek, ne zaporeden, paralelen postopek. Računamo, da bodo prve nadomestne gradnje lahko začeli graditi investitorji, tukaj je investitor država, že pred poletjem letošnjega leta.
Se pravi, kar se tiče prostora je pa druga stvar, ki je pomembna novost. Začenjamo s koordinacijo na ravni državnih sekretarjev pri umeščanju v prostor, pri čemer posebej poudarjam, ker je tako medijsko odzivno kot tudi odzivno v vseh javnostih v Sloveniji, problematika, če smem tako reči, suhih zadrževalnikov. V bistvu je to del državnega prostorskega načrtovanja, pri čemer poudarjam, da bomo posebno pozornost posvetili tej tako imenovani dvojni rabi. Če je suhi zadrževalnik, pomeni, da je tam primarna kmetijska raba, v tistem času, ko bo pač poplava, je pa to, bo pa tam voda in seveda bo potrebno z lastniki in z občinami in s predstavniki vseh organizacij na podlagi nekega transparentnega dialoga najti najboljšo možno rešitev na kakšen način bodo ti suhi zadrževalniki funkcionirali, ker jih pa rabimo, to je strokovna ocena.
Jaz bi s tem zaključil. Se pravi, dobro uravnoteženi sklepi so tisti, ki jih ministrstvo podpira. To je ena zadeva. Seveda bomo pa sodelovali oziroma delovali po teh ključnih področjih, narava, voda, prostor in graditev na način, kot sem povedal.
Hvala lepa.