Ja, hvala lepa. Uvodoma naj vas vse lepo pozdravim!

Menim, da je ta seja sklicana v redu in da se moramo začeti pogovarjati o novih izzivih kmetijske politike. Vesel sem priložnosti, da lahko spregovorim o sami viziji kmetijske politike. Osebno sem tudi prepričan, da slovensko kmetijstvo ima vizijo, predvsem pa ima ogromen in velik razvojni potencial, medtem ko je prostora za politiko skorajda že zmanjkalo.

Kot predstavnik resornega ministrstva bi želel izpostaviti nekatere cilje, ki smo si jih zadali. Ti cilji so: učinkovito črpanje evropskih sredstev z namenom razvijanja slovenskega kmetijstva, ki poleg prehranske varnosti predstavlja enega od temeljev suverenosti naše ljube države; trajnostno, postopno, strokovno in tehnološko napredno prenašanje znanja in inovacij v prakso in na kmeta; zdrava, kvalitetna in lokalno pridelana hrana, vključno z zmanjšanjem zavržene hrane, s čimer se znižuje negativni vpliv na okolje. Za aktivno promocijo vsebin, ki so namenjene potrošnikom, mladi kmetje absolutno bomo morali tudi odpreti tematiko definicija kmeta, saj bomo le tako lahko ciljno usmerjali politiko in pa razvojne ukrepe v prihodnosti tako na tiste profesionalne hobi kmete, ker si vsi zaslužijo. Svoj prostor in svoje ukrepe, ki so ciljno naravnani, ter nenazadnje in najbolj, eno izmed najbolj pomembnih, varovanju kmetijskih zemljišč in njihova revitalizacija tam, kjer je to seveda mogoče in smiselno. Vse skupaj pa je seveda možno razvijati skozi tvorno sodelovanje z vsemi vami, ki danes sedite tukaj. In rad bi verjel, da imate resen namen zastopati kmeta, nikakor pa nimam argumenta podvomiti v slovensko kmetijsko dejavnost in njen razvoj v prihodnje. Žal je v javnosti mogoče začutiti, da se je v preteklem obdobju razvrednotilo pojem kmetijstva kakor tudi slovenskega kmeta. Želim poudariti, da bi bilo zelo nepošteno kriviti trenutno politiko za dejanja in odločitve, ki so se dogajale v preteklih desetletjih. S strokovnega vidika lahko rečem, da smo ministrstvo prevzeli na zelo majavih temeljih. V svojem primeru se nanašam na strokovnost. Kot veste, mi politika ni ravno blizu in verjamem, da je končno pričel čas dvigniti strokovnost nad politične odločitve. Zmanjkalo nam je časa za zatiskanje oči pred podnebnimi spremembami, konec koncev nam je lani narava pokazala, kako resne situacije nas lahko hitro doletijo. Okoljska ozaveščenost še ni naredila pomembnega preboja v slovenskem prostoru. Zmanjkuje nam tudi časa, da mlajše generacije obdržimo na podeželju in jim dokažemo, kako cenimo njihovo voljo, znanje, zagnanost in inovativnost. Prehranska varnost je osnova za preživetje družbe in vzdržnost celotne verige. Ohranjanje kmetijskih površin je prioriteta kot še nikoli do sedaj. Vprašam se, nam je res zmanjkalo zdrave kmečke pameti? Večinoma časa se zagovarjamo in pojasnjujemo naše odločitve v turobnih dvoranah, medtem ko nas teren resnično potrebuje. Družba od nas pričakuje več kot le prazne besede.

Glavne smernice razvoja slovenskega kmetijstva v prihodnje so bile potrjene v dokumentu, ki se imenuje Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 in ga je Evropska komisija potrdila oktobra leta 2022. To je tudi naša osnova, na kateri lahko trenutno gradimo. V njem so jasno navedeni trije splošni cilji: spodbujanje prehranske varnosti, krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter krepitev podeželskih območij. V strateškem načrtu pa je zastavljenih tudi devet specifičnih ciljev: podpora za vzdržne dohodke in odpornost kmetij po vsem ozemlju evropske in nuja za večjo prehransko varnost, krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologijah in digitalizaciji v kmetijstvu. Izboljšanje položaja kmetov v vrednosti verig, prispevanja k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter k trajnostni energiji, spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov kot so voda, tla in zrak. Tukaj vidimo po rezultatih, da nimamo v Sloveniji nobenih težav. Prispevanje k varnosti biotske raznovrstnosti, privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih, spodbujanje zaposlovanja, rast socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvo in trajnostnim gozdarstvom ter nenazadnje, zadnji deveti cilj, izboljšanje odziva kmetijstva Evropske unije na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo hrano ter dobrobit živali. Vse je začrtano je trenutno uspešno umeščeno v slovenski prostor, za katerega velja seveda določena specifičnost. Poudaril bi, da imamo v Sloveniji zdrava tla, uporabljamo manj fitofarmacevtskih sredstev, GVŽ obremenitve so nizke, vodni viri so dobro ohranjeni in pri njih, pri njih nimamo težav z ostanki pesticidov.

To, kar sem poudaril, bi morala slišati in upoštevati Evropska unija. Slovensko kmetijstvo je lahko in mora biti v evropskem kmetijstvu zgled. Na omenjenih točkah se lahko na evropskem nivoju pri nas uči, kako se stvarem tudi streže. Naštetemu je potrebno sproti prilagajati ukrepe, zakonodajo in seveda izvedbo. Gre za živo zadevo, ki se končno naslanja na strokovne argumente. V okviru rednega delovnega procesa, delovnih skupin in pa tudi na evropskem parketu uspešno vodimo dialog in vpeljujemo nujno potrebne spremembe, vse v dobro kmeta in družbe, ki jo v prihodnje čaka še veliko izzivov. Nekaj od vas bo verjetno razočaranih, večina slovenske stroke, predvsem pa kmetov pa verjetno pomirjeni, ko bom sedaj povedal, da sem pozitivno presenečen nad profesionalnostjo in pripadnostjo večine zaposlenih na ministrstvu v odnosu do slovenskega kmeta in podeželja. Vsi si namreč želimo delati za kmete in vemo, da smo na ministrstvu izključno in samo za kmeta.

Danes smo se srečali na nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi govorili o novi viziji kmetijske politike in ne bi želel, da skrenemo od pomembnih tematik. Poplave so nas prizadele in spremenile prioritete na marsikaterem področju, tudi kmetijstvo ni izjema. Posebej v zakonodajo in strateški dokumenti morajo biti premišljeni in dobro načrtovani. Zavedamo se, da je mogoče katera od zadev slabo zastavljena, temu primerno je potrebno poiskati rešitev in situacijo seveda odpraviti, popraviti. Verjemite mi, da se trudimo delovati v dobro slovenskega kmeta in podeželja. In sami opažate, da več kot nas je za to mizo, več kot je idej, težji so na koncu realno kompromisi, zato je v prvi vrsti potrebno prisluhniti in upoštevati agronomsko stroko. Ključno je tvorno delovanje in sodelovanje. Prepričan sem, da je vključenost nevladnih organizacij predpogoj za dobro delovanje družbe.

Hvala.