Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Že včeraj smo na Odboru za pravosodje obravnavali temo, ki je vselej aktualna in vselej pomembna. Vselej je pomembno o njej razpravljati, zato resnično ni važno kdo in kdaj jo skliče in nikoli ni dovolj razprav na to temo, zlasti takih, ki jim lahko prisluhne tudi javnost. Vendar pa je, kot je bilo povedano že v mnenju Zakonodajno-pravne službe in tudi v pisnem odzivu Vlade s priporočili, ki so predlagani Državnemu zboru s strani predlagatelja marsikaj narobe, kot smo v odzivu Vlade zapisali in kot je izpostavila tudi Zakonodajno-pravna služba, prvi dve točki priporočil v resnici niti po vsebini niti po dikciji nista priporočili. Uvajata, oziroma priporočata na nek način, pozivata vlado k nekakšnemu samoocenjevanju, in pozivata vlado, kako naj bi ravnala v določenih primerih, kar lahko pomeni tudi poseg v izvorne pristojnosti Vlade, da vodi državno upravo in izvaja izvršilne pristojnosti. Glede 3., 4. in 5. točke je Vlada v pisnem odzivu, podobno kot Zakonodajno-pravna služba, prav tako opozorila, da gre po eni strani za podvajanje priporočil, ki so že bila sprejeta v Državnem zboru na predlog koalicije v novembru in ki jih Vlada v vseh njenih dimenzijah tudi že izvaja, o čemer lahko več spregovorimo kasneje v razpravi. Hkrati pa ta tri priporočila pravzaprav na nek način že sprejetim priporočilom iz novembra postavljajo sedaj neke roke, tako da gre tudi tukaj za nekoliko nenavadno prakso. Vendar je to podrobneje in učinkovito obrazložila že Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. V resnici pa je bilo danes iz uvodnega nagovora predlagatelja zelo jasno razvidno, da danes pravzaprav ne gre za sklic izredne seje o boju proti sistemski korupciji, ampak gre za izredno sejo inkorporirano interpelacijo ministrice za pravosodje zaradi objektivne odgovornosti ob nakupu stavbe na Litijski cesti. Objektivno odgovornost, ki sem jo kot ministrica za pravosodje že sprejela in odstopila in predsednik te Vlade je moj odstop še isti dan, da ne rečem še isto uro, poslal naprej v Državni zbor in že naslednji dan se je Državni zbor, tako kot predvideva pravni red Republike Slovenije z mojim odstopom tudi seznanil. Za razliko od kakšnega drugega ministra kakšne druge vlade, na primer ministra Hojsa, ki v času prejšnje Janševe vlade nepreklicno odstopil, čeprav pravni red Slovenije ne pozna razlike med nepreklicnim in preklicnim odstopom, niti si ne znamo predstavljati, kaj naj bi to pravzaprav bilo. In na to je ta isti predsednik Vlade, ki danes predlaga to sejo z očitno eno tematsko točko, ta odstop, nepreklicni odstop, držal v predalu do konca mandata v popolnem in jasnem nasprotju s Poslovnikom Državnega zbora, ki od predsednikov vlad terja, da odstop, ko prejmejo pisno izjavo, nemudoma oziroma v sedmih dneh pošljejo v Državni zbor.

Sicer pa je bilo glede nakupa stavbe na Litijski povedanega ogromno. Sama sem razkrila vse ključne dimenzije tega posla, sprejela politično objektivno odgovornost in odstopila. Predvsem pa za razliko od številnih drugih tovrstnih afer nisem dopustila, da se le-ta pomete pod preprogo, temveč sem ključne obrise spornih političnih, poslovnih in tudi kadrovskih praks, ki se očitno ponavljajo že zadnja desetletja, obelodanila javnosti preko medijev, na seji Komisije za nadzor javnih financ in tudi včeraj na Odboru za pravosodje. Na vsako, še tako neprijetno vprašanje sem in bom vedno še pripravljena odgovoriti. Morda pa je ravno to problem, da se obrisi teh praks, te netransparentne pajčevine, kot sem to označila ob svojem odstopu v petek, obelodanjajo javnosti. Kajti, do sedaj so praviloma ministri ali druge odgovorne osebe na vrhu ministrstev in drugih inštitucij tiho odhajale, nihče v operativnem delu poslov ni odgovarjal, ostajali so na svojih mestih in tovrstne prakse so se, ne motim, nadaljevale. Zato je gotovo prikladno sklicati današnjo izredno sejo in ob tem v uvodnem nagovoru večkrat pokazati s prstom kar na celotno Vlado in na predsednika Vlade, ki naj bi bila ključ konspiracije pri nakupu te stavbe, čeprav je bilo že tudi večkrat jasno povedano in dokumentarno dokazano, da so te odločitve tako mene kot ministrice, kot tudi celotne Vlade temeljile na prirejeni projektni in investicijski dokumentaciji, na prikrivanju informacij in tako naprej. Vse to sem že obelodanila javnosti. Torej, gre za prevaro dokazano. Res pa je, da se je ta prevara izkazala šele konec januarja, ko so na ministrstvu po menjavi prejšnjega generalnega sekretarja končno upali spregovoriti tudi drugi sodelavci in sodelavke, ki jim je bilo do tedaj prepovedano komunicirati z ministrico in vodstvom ministrstva in ki si zaradi težkih pritiskov, degradacij in tako naprej tudi niso upale spregovoriti. Pomenljivo je, da so upali spregovoriti po menjavi generalnega sekretarja. Gotovo je prikladno fokus dajati na vrh državne uprave, na ministrico, ki je sicer objektivno odgovornost tudi sprejela - in jo bom vedno sprejemala -, in predsednika Vlade ter celotno Vlado, kajti s tem se gotovo vsaj pred javnostjo lahko začne odvračati pozornost od tistih, ki so posel vodili operativno in ki so sodelovali v tem prirejanju dokumentacije - to pa so odgovorne osebe služb sekretariata, ki so posel vodile. In vse to je dokumentarno dokazljivo. Gotovo je to prikladno tudi zato, ker so na operativni ravni med glavnimi akterji bili tudi vidni predstavniki prejšnje Vlade Janeza Janše, zlasti gospod Simon Starček, ki je bil nekoč začasni direktor in kasneje drugi človek Fursa in ki je bil operativni vodja, odgovoren za ta projekt, gospod Trček na ministrstvu ostaja. Sama odhajam, vendar verjamem, da se te zgodbe ne bo dalo kar tako pomesti pod preprogo in da fokus ne sme biti samo na vrhu, zlasti kadar vrh ni zavestno odgovoren oziroma vključen v sporne prakse. In to se bo s časom, spoštovane poslanke in poslanci, vsekakor izkazalo.

Gotovo je prikladno, da to sejo predlagatelj skliče ravno v tem času s takim namenom, tudi zato, da se odvrne pozornost od dejstva, da je prav prejšnja Vlada, pa ne samo prejšnja, Janševa Vlada, tudi druge vlade Janeza Janše, storila vse, kar bi se dalo storiti, da uniči ali pa vsaj paralizira učinkovitost delovanja sistema organov, odgovornih za odkrivanje, preiskovanje in pregon korupcijskih praks. Da je ta Vlada, prejšnja, Vlada Janeza Janše, sistemsko spodkopavala položaj, neodvisnost in ugled tako policije kot tožilstva in sodstva, je jasno vsakomur. Ta Vlada, ko je prišla na oblast, je že v prvih dneh reverzirala določene sporne prakse. Med njimi so bili: blokada imenovanja državnih tožilcev, kjer je blokirala tudi vse nadaljnje razpise za kar dve leti. Prejšnja Vlada je med epidemijo za 30 % neustavno znižala plače tožilcev, kar je Ustavno sodišče ugotovilo. In ta Vlada je to krivico tudi popravila. Na ta način je praktično sestradala, sistemsko in sistematično sestradala državno tožilstvo, ki je ključno za učinkovit pregon korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala. Enostavno tožilcev v državi primanjkuje, so podplačani in izčrpani. Kaj boljšega, zato da se zagotovi, da sporne prakse ne bodo doživele pravih epilogov! Prejšnja Vlada je tudi blokirala imenovanje tožilcev kar v Evropski urad javnega tožilca. Tudi to je zelo zanimivo. Zaradi tega je prejšnja ministrica pod to Vlado, gospa Kozlovič, iz načelnih razlogov odstopila. Spreminjala je zakonodajo in predpise na način, da je državno tožilstvo podrejala policiji, hromila učinkovitost preiskovalnih postopkov, na način, da je zahtevala, da tožilec zgolj pisno usmerja delo policije. In tako naprej. To je tudi edina stranka, predlagatelj, torej SDS, ki pravzaprav kategorično nasprotuje krepitvi neodvisnosti sodstva. Nasprotuje strukturnim spremembam, ki bi zagotovile neodvisnost pri imenovanju sodnikov. In tega je še mnogo, vendar gotovo bo razprava omogočila pogovor tudi o tem.

Upanje mene osebno, kot ministrice v odstopu in kot dela te Vlade, je, da bo ta razprava danes osredotočena na potrebne sistemske spremembe, kajti če kdaj, je zdaj pravi čas, da se tega resnično lotimo pogumno, neomajno in sistemsko. In če kaj, je ta afera na Litijski, ki sicer poskuša biti danes fokus te debate, pa ne bi smela biti, zgolj kaže na to potrebo in zgolj daje upanje, da prav zaradi tega, kar se dogaja pred očmi javnosti, ne bo te zgodbe konec in ne bo šlo vse naprej, tako kot je šlo do sedaj.

Hvala lepa.