Govor

Hvala, predsedujoči za besedo.

Spoštovani vsi prisotni!

Dovolite, da uvodoma spomnim na današnji mednarodni dan maternih jezikov. Med slovanskimi jeziki je slovenščina, ki jo skupaj z zamejci govori dva in pol milijona ljudi, narečno najbolj razvejana, poznamo več kot 50 narečij in da je materni jezik vsakogar od nas, naše rodno narečje. Cenimo, spoštujmo in negujmo ga.

Zdaj pa pobliže k zakonu. Le ta uvaja več vidnih sprememb na področju osnovnega šolstva. Med pomembnejšimi je uvedba poučevanja znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot zakonsko obvezo osnovnih šol, ki jih obiskujejo učenci s to vrsto oviranosti. Zelo pomembna je tudi mini reforma izobraževanja na domu; uvajajo se strožji pogoji za šolanje otrok na domu, zlasti kar zadeva preverjanje znanja in samo izvedbo izobraževanja. Šola je najbolj vitalen mehanizem za uvajanje otrok v družbeno življenje in razumevanje sveta, zato v Levici nasprotujemo šolanju doma ter izključevanju otrok iz družine, ki se jih opehari za socializacijo, rast in razvoj v krogu sebi enakih vrstnikov, kadar je to brez upravičenih razlogov. Izobraževanje na domu mora biti izključno v korist otroka in ne kakršnakoli kaprica staršev. Avstrijska cesarica Marija Terezija je leta 1774 uvedla obvezno šolstvo za vse otroke od 6. do 12. leta, ne glede na spol, in prosvetljeno razmišljala, da samo od izobraženega človeka lahko pričakujemo napredek.

Zakon daje večji poudarek učenju slovenščine za otroke priseljencev, ki se med obveznim izobraževanjem vključijo v dopolnilni pouk slovenščine. Obravnavani so med svojimi vrstniki in napredujejo skupaj z istim razredom. Ob tem velja opozoriti na neodtujljivo pravico otroka do uporabe lastne materinščine, kajti dobro znanje materinščine, kajti dobro znanje materinščine je pogoj za uspešno učenje drugih jezikov. Razširjeni program se ureja na način, da sta dodatni pouk za nadarjene učence in dopolnilni pouk za učence z učnimi težavami obravnavana enako. Tako se otrokom z različnim talentom in potencialom omogoči, da svoje talente in potenciale kar najbolje razvijejo. Nacionalno preverjanje znanja bo izvajano že v tretjem razredu osnovne šole. Tu gre za preverjanje opismenosti, vendar spodbujanje tekmovalnosti namesto sodelovanja in empatije ne bo moglo izostati, zato v sami izvedbeni fazi pozivamo k previdnosti. Obvezni prvi tuji jezik se uvaja v 1. razred. Kot navaja UNESCO je prav večjezičnost steber medgeneracijskega sodelovanja in razvoja. Večjezičnost tudi pozitivno vpliva na pozornost, spomin in splošno kognitivno delovanje. Uvaja se organizirano varstvo za otroke s posebnimi potrebami in brezplačni prevoz za učence nad 18 let v posebnem izobraževanju. Šolski prostor je preplavila digitalizacija, kar bistveno vpliva na vzgojno formiranje otroka in mladostnika. Pasti digitalizacije še kako prežijo prav na najmlajše. Prav zaradi tega nekateri otroci danes ne znajo več pisati z roko. Tukaj velja še posebno opozorilo v kontekstu digitalizacije v šolah. Zakon bomo v Levici, tako kot že v drugem branju, podprli. Hvala.