Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 29. januarja potekalo v Bruslju.

Belgijsko predsedstvo bo v prvem delu zasedanja, ki bo odprto za javnost, predstavilo svoje prednostne naloge za delo Sveta Evropske unije v prvi polovici letošnjega leta s poudarkom na vsebinah, ki jih obravnava Svet za splošne zadeve. Belgijsko predsedstvo bo posebej zaznamovano z vidika izteka mandatov Evropske komisije in Evropskega parlamenta z volitvami v Evropski parlament in parlamentarnimi ter regionalnimi volitvami, ki bodo v Belgiji. Zato bo večina vsebinskega dela skoncentrirana v prvih mesecih in zadnjem mesecu belgijskega predsedovanja.

Ker ste člani in članice obeh odborov že prejšnji teden podrobneje bili seznanjeni s prednostnimi nalogami belgijskega predsedstva, ki jih je na tem odboru predstavila veleposlanica Belgije, naj le ponovno poudarim, da Slovenija te prioritete podpira. Pozdravljamo poudarek na zaščiti demokracije, krepitvi pravne države in zagotavljanju nemotenega prehoda na naslednji institucionalni cikel ter svobodnih in poštenih evropskih volitev. V interesu Slovenije je tudi, da dosežemo dogovor glede vmesnega pregleda večletnega finančnega okvirja.

Poleg tega izpostavljamo velik pomen nadaljevanja dela glede širitve EU in praznovanja 20. obletnice tako imenovane velike širitve, katere del je bila tudi Slovenija, in razpravo o prihodnosti Evrope. Na zasedanju sveta je predvidena orientacijska razprava o svežnju za obrambo demokracije, ki ga je evropska komisija objavila decembra lani. Sveženj je namenjen spopadanju z nevarnostmi tujega vmešavanja ter krepitvi demokratične odpornosti, s spodbujanjem sodelovanja državljank in državljanov v demokratičnih procesih Evropske unije. Sveženj vsebuje predlog direktive, s katerim želi evropska komisija zagotoviti preglednost zastopanja tujih interesov, katerih namen je vplivati na postopke odločanja v Evropski uniji. Predlaga uvedbo skupnih standardov odgovornosti in vzpostavitev registra preglednosti za subjekte, ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu tretjih držav. Sveženj vsebuje tudi dve priporočili: prvo o vključujočih in odpornih volilnih procesih v Evropski uniji ter učinkoviti izvedbi volitev v Evropski parlament ter drugo o spodbujanju udejstvovanja in učinkovite udeležbe državljanov in organizacij civilne družbe v procesih oblikovanja javnih politik.

Slovenija zakonodajni predlog in priporočila Evropske komisije še podrobneje preučuje in bo sprejela stališče v skladu z uveljavljenim postopkom odločanja o zadevah Evropske unije. Prikrito vmešavanje držav zunaj EU predstavlja tveganje za EU kot demokracijo, saj slabi njene demokratične institucije in procese kot celoto. Na to je treba biti še posebej pozoren v času pred prihajajočimi Evropskimi volitvami.

Zato podpiramo prizadevanja Evropske komisije, njeno prepoznavanje tveganj in groženj ter potrebo po uveljavitvi učinkovitih ukrepov za zaščito pred nevarnostmi, s katerimi se soočajo demokracije. Strinjamo se, da je treba povečati varnost, integriteto in odpornost volitev, posebno pozornost pa je treba nameniti ustreznemu ravnovesju med učinkovitim zoperstavljanjem nevarnosti na eni strani ter doslednim spoštovanjem temeljnih načel in vrednot Evropske unije na drugi strani. Menimo tudi, da je treba preučiti skladnost predlogov z nacionalnimi pravnimi redi ter razjasniti nekatera pravna vprašanja, ki se ob tem zastavljajo.

Svet za splošne zadeve bo v okviru okrepljenega letnega dialoga v pravni državi opravil osmo specifično razpravo o stanju vladavine prava. Skladno s sklepi španskega predsedstva, ki je v drugi polovici lanskega leta izvedlo oceno poteka letnega dialoga v pravni državi, bo razprava prvič osredotočena zgolj na štiri države članice: Francijo, Italijo, Španijo in sosednjo Hrvaško. Razprava bo temeljila na poročilu Evropske komisije o vladavini prava za leto 2023, s poudarkom na ugotovitvah nacionalnih poglavij in priporočilih relevantnim državam.

Slovenija ocenjuje, da je specifična razprava v okviru rednega letnega dialoga koristno preventivno orodje, ki preko izmenjave izkušenj in dobrih praks prispeva h krepitvi vladavine prava v Evropski uniji in v posameznih državah članicah. Nov, fokusiran pristop bo omogočil še bolj poglobljeno razpravo in dodatno okrepil dialog v pravni državi.

Naj omenim še, da bosta pod točko razno Slovenija in Nemčija skupaj predstavili skupno pobudo oziroma tako imenovani "nonpaper" o učinkovitejšem širitvenem procesu s predlogi za tehnične spremembe širitvene metodologije. Gre za pobudo, kako pospešiti širitveni proces z novimi metodami glasovanja, na podlagi česar bi lahko prišlo do depolitizacije in s tem do pospešitve širitvenega procesa.

Spoštovani! S tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve v Bruslju in se vam zahvaljujem za pozornost.

Hvala lepa.