Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Državna sekretarka, kolegice in kolegi.

Zdaj mislim, da sem se dolžan oglasiti, pa se mi zdi, bolj zaradi zgodovine oz. zaradi tega dogajanja, ki bo nekoč zgodovina. Jaz sicer najbrž lahko tukaj cel dan razpredam oz. razpravljam pa, pa kolege iz koalicije najbrž ne bom prepričal oz. ne bodo spremenili mnenje. Mogoče bo pa nekoč zgodovina povedala svoje. Jaz upam, da bodo, da bo sedanje vodstvo Vzajemne vztrajalo in iskalo svojo pot do končne resnice oz. končnega prava. In jaz sem prepričan, jaz sem prepričan, da jim bo to uspelo in mogoče nekoč, ko mi več ne bomo sedeli v tem Državnem zboru, se bo, se bo iskala odgovornost, kdo, kdo je kriv, da je bil tak zakon v prvi fazi sprejet pa potem tudi, bi rekel, neuspešno implementiran. Pa upam, da bodo takrat pogledali, da smo v Slovenski demokratski stranki skozi opozarjali na nezakonitost oz. na neustavnost, bi rekel, tega zakona.

Zdaj, če se dotaknem samega zakona, oz. mnenja pravne službe, če začnem s 1. členom, ki ga, ki ga pač predlagatelj smatra kot neustavnega, oz. drugi, tretji in četrti odstavek tega 1. člena, kjer piše, da se bo z dnem 1. januarja letos, se pravi 2024, se bo Vzajemna zdravstvena zavarovalnica statusno preoblikovala v delniško družbo. Zdaj po trenutnem tolmačenju pač ta predlog za ustavno presojo po mnenju Zakonodajno-pravne službe ni ustrezen oz. ni primeren, ampak ta ista Zakonodajno-pravna služba je v mnenju, ko smo sprejemali ta zakon, 24. 10. na to isto, na ta isti člen oz. na sam zakon imela kar nekaj, nekaj pomislekov. Pa dovolite, da vam, da vam kar preberem, kakšno je bilo takrat mnenje, mnenje Zakonodajno-pravne službe oz. na kaj je opozarjala, kar se danes dejansko dogaja: "Treba je izpostaviti, da se bo na dan 1. 1. 2024 spremenila pravna organizacijska oblika družbe le na formalni ravni ne pa tudi na vsebinski ravni. Postopek določanja višine deležev ter izdaje delnic, povečanja osnovnega kapitala, identifikacija delničarjev ter posledično oblikovanje skupščine in nadzornega sveta v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah se bo namreč začel izvajati šele po spremembi pravnoorganizacijske oblike. Vzajemna d. d. vse od vpisa pravno organizacijske spremembe v sodni register pa do zaključka v predlogu zakona predpisanih postopkov ne bo imela osnovnega kapitala razdeljenega na delnice. Ker družba še ne bo izdala delnic, tudi ne bo imela delničarjev, zato tudi skupščina družbe ne bo oblikovana na način kot ga določa Zakon o gospodarskih družbah in ne bo odražala volje delničarjev. Ob tem je treba poudariti, da iz pravne teorije izhaja, da delniška družba brez delnic ne more obstajati, saj je delnica temeljni opredelilni element delniške družbe. Tudi statut Vzajemne d. d. v času vpisa preoblikovanja v sodni register ne bo odražal, da gre v tem primeru za delniško družbo, poleg tega pa bo vseboval določbe, ki odstopajo od pravil ZGD oz. jih v skladu z načelom statutarne strogosti ne bi smel vsebovati". Pa še nekaj da preberem: "S predlagano rešitvijo se določa, da se Vzajemna po samem zakonu preoblikuje iz pravnoorganizacijske družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo ne glede na voljo članov. V zvezi s tem ZPS opozarja, da bi predlagana ureditev lahko predstavljala poseg v 33. člen ustave, ki varuje zasebno lastnino. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da pravice iz članstva v družbi za vzajemno zavarovanje skupaj s pravico do glasovanja pomenijo uresničevanje človekove svobode na premoženjskem področju, zato tudi te pravice uživajo ustavnopravno varstvo na podlagi 33. in 67. člena Ustave. Namen 33. člena Ustave je zavarovati polje svobodnega ravnanja na premoženjskem področju in nosilcev temeljnih pravnih pravic". Pa dovolite, da se dotaknem še oz. da navedem še nekaj iz tega mnenja Zakonodajno-pravne službe, kar se tiče vpisa v sodni register, pa bom potem razložil, kje smo sedaj, se pravi 2. februarja letos: "Opozoriti je treba tudi na določbe Zakona o sodnem registru, v skladu s katerim je sodni register javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih glede družb in drugih subjektov vpisa v sodni register. Pravno pomembna so tudi dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjektov vpisa, ki so pomembna za varnost pravnega prometa. Pri tem pa velja načelo zaupanja, kar pomeni, da se vsakdo lahko zanese na točnost podatkov, ki so vpisani v sodni register. Zakon o sodnem registru kot na primer določa, da je treba v register vpisati tudi podatke o številu delnic, za katere je razdeljen osnovni kapital delniške družbe, podatke o članih nadzornega sveta, v primeru preoblikovanja pa je treba predlogu za vpis priložiti tudi spremenjeno besedilo statuta". In Zakonodajno-pravna služba navaja: "Ni jasno, kako se bodo ti podatki vpisali v sodni register v primeru preoblikovanja Vzajemne". To so bila takrat opozorila Zakonodajno-pravne službe. Še enkrat ponavljam, zakon pravi, 1. januarja 2024 se Vzajemna po samem zakonu statusno preoblikuje v delniško družbo. Danes smo 2. februarja 2024, to je izpis iz Ajpesa, / pokaže zboru/ Vzajemna delniška družba ne obstaja, delniška družba ne obstaja, v Ajpesu, je še vedno stara pravna forma. Tukaj tudi navajate oz. po dostopnih podatkih je, kar se tiče nadzornega sveta oz. agencija za nadzor, mislim, za ... / oglašanje iz dvorane/ Agencija za zavarovalni nadzor, hvala za pomoč, je imenovala nadzorni svet. Na Ajpesu, kar je logično, ker družba ne obstaja, imamo podatke še vedno o starem nadzornem svetu. Se pravi, Vzajemna delniška družba ne obstaja. In po zakonu, ki ste ga vi, ki ste ga potrdili, ki ste ga sprejeli, je to tudi nemogoče, zato ker že sam zakon določa, da bo preteklo kar nekaj časa, preden boste sploh, boste sploh lahko določili, koliko je kdo, kakšen je kdo, kakšen bo kdo lastniški delež v tej, v tej, v tem novem podjetju oz. v tej delniški družbi. In zdaj po drugi strani pa trdite, da ta vloga oz. ta trud sedanje uprave, da naj, da naj dejansko Ustavno sodišče da mnenje glede spornosti na katere, na katere opozarja tudi pravna služba v svojem prvotnem mnenju, Zakonodajno-pravna služba, vi trdite oz. pravite da ni, da ni, da ni ustrezen oz. da ne izpolnjuje pogojev. Glejte, še enkrat ponavljam, bistvo vsega je vaša, bom rekel, ihta oz. trud, da čim prej, sicer državna sekretarka še stalno ponavlja, da se čim prej ukine dopolnilno zdravstveno, zdravstveno zavarovanje. Ni se ukinilo, ampak se je spremenilo v obvezno, tako da ta termin mislim, da zdaj že lahko osvojimo. Upokojenci so zdaj dobili odrezke od pokojnin in lahko vidijo, da je nekaj, kar je bilo decembra prostovoljno, je zdaj obvezno. V tem mesecu bomo še ostali, ko bomo na plačilnih listah, za teh 35 evrov se nam, se nam bodo pač povečali ti prispevki za zdravstveno zavarovanje, a ne, bomo tudi ostali videli, da dejansko ne gre za ukinitev, ampak gre za preoblikovanje v nekaj, kar je obvezno. In kot sem že prej rekel oz. že parkrat na tem odboru, ko smo o Vzajemni, o tem zakonu govorili, ne, gre enostavno za nezakonito in, če želite, neustavno preoblikovanje oz. poseg v prosto gospodarsko pobudo. In kot sem rekel, nekdo, nekdo bo imel od tega koristi. Zdaj konec leta 2022 je imela Vzajemna, mislim, da okrog 100 milijonov kapitala, seveda kapital načeloma ne izgine, veliko, veliko se bo zmanjšal zaradi pač tega izplačila 120 evrov posameznemu zavarovancu, ampak nekaj ga bo prav gotovo ostalo. Nekdo ima za to interes, kot sem parkrat ponovil. Tukaj se gre tudi za informacije oz. za podatke, Vzajemna ima podatke o 800 tisoč zavarovancih, o njihovih, če hočete, zdravstvenem stanju oz. o njihovih potrebah, potrebah po oz. zavarovanih storitvah.

Tako da jaz bi jaz bi resnično prosil poslance, da poslance koalicije, da še enkrat razmislijo oz. dajte možnost, naj Ustavno sodišče dejansko to prouči pa poda svoje mnenje, da ne bomo potem v zgodovini, nekoč v zgodovini za nazaj gledali, kdo je dejansko dvignil roko in onemogočil to možnost sedanjemu vodstvu, da dobi mnenje oz. da svojo, da svojo pravico išče na Ustavnem sodišču. In kot rečeno, v Slovenski demokratski stranki prav zagotovo želimo, da se to, da se ta možnost, da se da ta možnost sedanjemu vodstvu in da naj Ustavno sodišče dejansko presodi, kaj, kaj je na stvari. Toliko, hvala.