Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Vlada Republike Slovenije s strani Državnega zbora 3. januarja prejela poziv, da pripravi mnenje o Pobudi za oceno ustavnosti nekaterih določb Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. skupaj s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov tega zakona. Vlada vam je mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov zakona že predstavila na seji odbora 10. januarja 2024. Vezano na navedeno smo nedavno prejeli tudi sklep Ustavnega sodišča, s katerim je bil predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov zakona zavrnjen, ker za zadržanje niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču. Sprejet je bil tudi, sprejeta je bila tudi odločitev, da bo Ustavno sodišče zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

V tokratnem mnenju pa Vlada opozarja na argumente predlagateljev pobude za oceno ustavnosti, ki jih bom v nadaljevanju na kratko predstavila. Vlada najprej poudarja, da je novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tista, ki je ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zaradi te novele je bilo potrebno pripraviti Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne, da bi se na uravnotežen način uredilo vse pravne in dejanske položaje, vezane na ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z Zakonom o statusnem preoblikovanju Vzajemne se torej dokončno uredijo premoženjska razmerja med družbo, njenimi člani ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot ustanoviteljem, in sicer s preoblikovanjem v delniško družbo. Kot že večkrat pojasnjeno, tako prav izpodbijani zakon omogoča, da ne bi prišlo do neutemeljenega prikrajšanja večine članov Vzajemne, ki jim je članstvo prenehalo zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada odgovarja tudi na očitke pobudnikov, da naj bi zakonsko preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo pomenilo poseg v 33. in 74. člen Ustave. Pri tem Vlada podrobno pojasni razloge, zakaj ureditev v zakonu ne predstavlja neustavnega posega v pravice deležnikov, ki jih zakon naslavlja, in opozarja, da je bil pri pripravi zakonskih določb zasledovan legitimen cilj. In opravljen je bil tudi test sorazmernosti, kar je bilo podrobneje pojasnjeno že v samem zakonodajnem postopku. Vlada v svojem mnenju vztraja, da je edina ustavno skladna ureditev nastale situacije, ki je posledica ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ravno uzakonjena v Zakonu o statusnem preoblikovanju Vzajemne. S ključno vsebino tega zakona, torej ex lege preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo, so tako zavarovani člani Vzajemne, ki so bili člani na podlagi pogodb o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju Vzajemna, ki se jim omogoči nadaljnje poslovanje, ZZZS oz. premoženjski interesi, ki izvirajo iz njegove vloge ustanovitelja, kar je treba upoštevati pri ukinitvi DZZ oz. dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in s tem prenehanju poslovanja Vzajemne v javnem interesu in zavarovanci oz. člani Vzajemne, ki imajo sklenjene pogodbe o drugih zavarovalnih produktih. Gre za širok krog deležnikov, ki jih na različne načine in v različni meri zadevajo posledice ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada je v mnenju tudi zavrnila očitke glede zakonskega prenehanja in vzpostavitve skupščine in nadzornega sveta ter pristojnosti, ki jih zakon podeljuje Agenciji za zavarovalni nadzor. Na tem mestu ponavljamo, da je vloga Agencije za zavarovalni nadzor nujna za dosego samega namena oz. ciljev zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, to je pa varstvo pravic vseh deležnikov. Gre za začasno ureditev v izjemni situaciji. Glede očitkov predlagatelja, da je 22. člen Zakona o statusnem preoblikovanju izjemne v neskladju z Ustavo zaradi zmanjšanja možnosti za sodni preizkus za vse upravičence, Vlada odgovarja, da je zaradi varstva javnega interesa in uresničitve ciljev oz. namena izpodbijanega zakona uveljavljanje sodnega preizkusa urejeno po vzoru rešitev za primerljive primere. Tukaj smo na primer sledili ureditvi v Zakonu o gospodarskih družbah: upravičenec, katerega delež je bil spregledan oz. nepravilno opredeljen, lahko od Vzajemne zahteva dodatno denarno doplačilo zaradi izravnave, s čimer je pravica do pravnega sredstva in sodnega varstva spoštovana.

Glede na predstavljeno mnenje je Vlada Ustavnemu sodišču predlagala, da ustavno pobudo predlagateljev kot neutemeljeno zavrne. Hvala.