Spoštovane, spoštovani, lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo!

Torej zakaj se ponovno srečujemo ob sprejemanju zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ko ste pa ravno dobro sprejeli to osnovno različico? Razlog je, da je Državni zbor 22. decembra sprejel in 22. decembra, potem je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Ta navedeni zakon v bistvu določa nove namenske vire in hkrati tudi ustanavlja proračunski sklad. V skladu z javno finančno zakonodajo, se pravi, v skladu z Zakonom o javnih financah se lahko nekateri prihodki dejansko štejejo za namenske šele takrat, ko jih prepozna tudi Zakon o izvrševanju proračunov in enako velja tudi za proračunski sklad, da dobi neko legitimiteto šele takrat, ko ga prepozna Zakon o izvrševanju proračunov. To sta bila v bistvu dva osnovna razloga, da smo pripravili ta Zakon o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona. Potem pa dodaten razlog je, da se s predlagano novelo določa pa tudi način izločanja povratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost na proračunski sklad. Način izločanja nepovratnih sredstev, vseh nepovratnih evropskih sredstev že zdaj ureja obstoječi ZIPRS, se pravi, konkretno v 7. členu in v tem členu se določa, da se prilivi sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost štejejo za prihodke proračuna šele potem, ko se nakažejo na podračun izvrševanja in da se do prenosa obravnavajo kot obveznosti do financerja finančnih mehanizmov. Navedena ureditev torej omogoča, da se sredstva v proračun izločajo postopno in v obsegu, ki je v proračunu, torej v izkazu prihodkov in odhodkov načrtovan na tej namenski postavki za izločanje na sklad. Zdaj pa smo pa pač v mehanizmu za okrevanje in odpornost, pa dobimo tudi posojila, se pravi, povratna sredstva in je zdaj treba tudi ta sredstva od povratnih sredstev, torej od posojil, je treba v proračunu prepoznati na dan črpanja, kar pomeni, da ureditve iz 7. člena ZIPRS za povratna sredstva ni mogoče neposredno uporabiti in iz tega razloga zdaj s 3. členom predlaganega zakona določamo, da se ta povratna sredstva, torej posojila, da se na sklad izločajo do višine načrtovanih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost v posameznem letu. To pomeni, da morda v letu, ko se bo država zadolžila za izvajanje tega mehanizma prejeto posojilo ne bo v celoti preneseno na proračunski sklad, zato ker pač investicije iz sklada se financirajo neodvisno od izvajanja teh reform in mejnikov, ki so podlaga za vplačila. Kljub temu pa seveda to izvajanje in financiranje projektov. Ukrepov v nobenem trenutku ne bo moteno, saj se med letom proračunskemu skladu sredstva zalagajo, ob koncu leta pa se v primeru nezadostnih prilivov evropskih sredstev zagotovijo iz proračuna. Dodali smo pa še 4. člen, tega pa zgolj v izogib nejasnostim pri pripravi finančnih načrtov posameznih posrednih proračunskih uporabnikov. S predlaganim zakonom izrecno določamo, da lahko ustanovitelj posrednega uporabnika izda soglasje in je njegov finančni načrt samo v primeru, če je ta uravnotežen. Enako ureditev že določa Zakon o javnih financah, ki v bistvu določa, da mora biti proračun uravnotežen med prejemki in izdatki. Ker pa ZJF zahtevo veže zgolj na proračun, se zaznavajo različne razlage in zato smo zdaj s tem, s tem posegom v bistvu natančno določili, da to velja tudi za pripravo finančnih načrtov. Neuravnoteženega finančnega načrta namreč ni mogoče izvršiti, ker bi to pomenilo, da posrednemu uporabniku pred koncem leta zmanjka sredstev za izvajanje zakonskih nalog. Izjema od te ureditve, se pravi, uravnoteženega finančnega načrta, je pa določena samo za primer, če je presežek odhodkov nad prihodki izkazan pri javnem skladu, javni sklad ima pa v predpisih določeno, da namensko premoženje lahko uporablja tudi za izvajanje investicij. Se pravi, v teh primerih je dovoljeno tudi drugače. V teh primerih se javnemu skladu premoženje ne bo zmanjšalo, nastala bo le poraba sredstev na računu. Namesto denarnih sredstev pa bo v premoženjski bilanci izkazana vrednost pridobljenega stvarnega premoženja. Na podlagi te obrazložitve vam predlagamo, da zakon sprejmete. Hvala lepa.