Spoštovani poslanke in poslanci!

Hvala za to priložnost, da lahko tudi v imenu Vlade predstavim nekaj pomembnih točk glede razprave o domovih za starejše, o skrbi za naše starejše, za katero se vsi tukaj gotovo strinjamo, da je izredno potrebna, ves čas.

Torej, stališče Vlade je bilo na odboru, da zavračamo oziroma se ne strinjamo s priporočili, k pozivom, k ukrepom, ki jih je predstavila predlagateljica, ne zato, ker bi menili, da debata, da delovanje na tem področju ni nujno, je nujno, temveč zato, ker niso dovolj samo priporočila, temveč so potrebni ukrepi in Vlada ukrepa. Vlada na tem področju konkretno ukrepa, zato ukrepa, ker se zavedamo ranljivega položaja starejših, zato ker se zavedamo, da ta položaj lahko postaja še bolj zaostren v luči demografskih sprememb, v luči tega, kar se je pravzaprav akumuliralo skozi te trende skozi leta.

Dostopnost in kakovost oskrbe za starejše je nekaj, kar si je ta koalicija, ta Vlada, postavila v samo, v sam temelj med, v prvo vrsto svojih prioritet in to tudi dokazala. Dokazala predvsem s sprejemom Zakona o dolgotrajni oskrbi. Seveda, Zakon o dolgotrajni oskrbi je nastajal že dolgo časa, ga je v prejšnji varianti sprejela že prejšnja vlada, ampak tukaj je neka pomembna razlika. Tukaj je razlika v tem, da je ta Vlada v bistvu zagotovila temelj za izvajanje tega zakona z vzpostavitvijo financiranja, ki znaša blagajne, zavarovalne blagajne za dolgotrajno oskrbo, ki bo znašala letno več kot 800 milijonov evrov.

Tukaj gre za, ne za besede o solidarnosti, ne za priporočila o ukrepanju, ampak za konkretno zavezo, lahko rečemo, za družbeni dogovor, za vzpostavitev novega stebra socialne varnosti, prvega, pravzaprav, od ustanovitve naše države. To je res bilo prelomno dejanje in prav je, da ga podčrtamo, da se ga zavedamo. No, zdaj pa nekaj konkretnih podatkov o tem, kako Vlada ukrepa na tem nujnem perečem območju. Če začnem s kadri, kadri seveda so resen problem, imenujemo ga tako kot pravzaprav v bistvu gre, to pomeni, gre za pomanjkanje delavk in delavcev na področju oskrbe. Problem, s katerim se sooča vsa Evropa, problem, ki je, kot je povedal tudi eden izmed direktorjev domov za starejše na odboru, pravzaprav nekaj, kar se je spet akumuliralo skozi leta. Ravno zato je Vlada tukaj odločno krenila v smeri ukrepov, da tako rečem, po dveh tirih, po dveh vzporednih poteh. Prva pot, prvi tir je plačni zakon, prenova plačnega zakona, prenova sistema plač v javnem sektorju, katerega cilj je, in tukaj se strinja, čeprav gre seveda za pogajanja, za pogajanja, ki so še v teku, ampak tukaj se strinja tako Vlada kot sindikalna stran, da je temeljni cilj tega procesa izboljšanje pogojev dela in izboljšanje plač posebej v sektorjih, kjer se ta težava kaže kot najbolj izrazita. Tukaj je tudi naše resorno ministrstvo, torej, Vlada je zavedanje pomena oskrbe starejših poudarila tudi institucionalno, s tem, da je dejansko pred letom ustanovila, no, že prej, ampak zaradi zamika je bilo to točno pred enim letom, ustanovila Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je specifično zadolženo za to področje in naš resor je seveda zelo aktiven tudi v plačnih pogajanjih v tej prenovi lahko, čeprav tukaj je seveda proces, ki teče, ampak lahko povem, da smo izdelali in uskladili tudi v veliki meri z MJU več predlogov za uskladitev plačnih nesorazmerij znotraj stebra zdravja in socialnega varstva, kjer ta pogajanja za to dotično področje potekajo. Prav tako pomembno je, da je bila iz vladne strani pripravljena struktura novih delovnih mest v dolgotrajni oskrbi. Mi bomo potrebovali dejansko nova delovna mesta in jih umestiti v nov plačni sistem. To je seveda naloga, ki smo jo tukaj naredili, seveda pa pogajanja je treba še končati in verjamem, da ta pogajanja bodo uspešno končana, tudi zato, ker vemo, da je bil in to je, bi rekel, prvi speh dosežen dogovor s sindikati o uskladitvi plač, o zvišanju plač zaradi uskladitve z inflacijo v tem letu. No, tukaj bi še dodal to pomembno stvar. Vem, da je skušnjava, vse vlade, vsa politika je vedno v tej skušnjavi, da bi stvari glede plač reševala parcialno, tako Vlada kot sindikati. In dejansko v preteklosti, od vzpostavitve enotnega plačnega sistema, so se stvari reševale parcialno, ker je to skušnjava, ker se to zdi lažje. Ta vlada je tukaj izbrala težjo pot, ampak pravilno pot. Treba je da bi ohranili plačni sistem da bi ohranili to bi rekel pravičnost, ki ga lahko zagotavlja ne samo služenje parcialnim interesom in moči posameznih skupin in vemo da skupina, ki nas tukaj posebej zadeva se pravi skupina recimo delavk v skrbstvu ni skupina, ki bi imela posebno bi rekel družbeno moč, ampak ravno ta zaveza Vlade da bo dogovarjala plačni sistem v celoti, ki je težja, ki dalj časa traja je tisto kar bo pravično rešitev na koncu zagotovilo. Zdaj druga tir, druga pot reševanja naslavljanje reševanje naslavljanja reševanja kadrovske problematike smo se lotili s specifičnim kadrovskim zakonom ki ga je pripravilo pripravil naš resor se pravi solidarnost in je trenutno v javni razpravi gre za to da kljub tem težkim okoliščinam v katerih smo kadrovskim lahko po eni strani prepoznamo da so nekateri zavodi tukaj pač delujejo bolj uspešno, nekateri morda manj uspešno, skratka da so boljše in slabše kadrovske prakse in da lahko pravzaprav tudi, če se ozremo v tujino v najbolj razvite sisteme in oskrbe starejših, dolgotrajne oskrbe, tukaj pač marsikaj koristnega se naučimo. Zato smo pripravili zelo konkreten, zelo konkreten sveženj ukrepov, ki zadevajo tako štipendiranje, tako sofinanciranje zaposlovanja, tako, bi rekel ,vzpostavitev mehanizmov, ki olajšajo zaposlovanje tujcev in integracijo. Zelo pomembno, ne. Pač vemo, da je to področje, ki se tudi, bi rekel, tehnološko zelo hitro razvija, tukaj Slovenija zaostaja. To pomeni, en ukrep bo omogočil nove, nove tehnologije s tega področja, ki so namenjene ravno razbremenitvi delavk v DSO-jih in seveda tudi ipd., ne. To pomeni, gre za res konkreten, konkreten sveženj, sveženj ukrepov, ki pač zakon ima predvideno trajanje dve leti in pol, tri leta, okoli 10 milijonov, mislim, je naš, naša, naša vizija, naš predlog, da bo težak. In seveda je pa to še prvi korak, na podlagi, na podlagi teh ukrepov bomo seveda tudi zastavili sistemske, sistemske rešitve za prihodnja leta, torej zakon bo pokazal, kateri, kateri ukrepi in na katerem področju, da tako rečem, primejo, so učinkoviti, učinkovito naslavljajo kadrovski problem in tiste bomo potem tudi pač, bi rekel, vgradili za naprej v sistem. Prav tako bi glede kadrov rekel še, da je pomembno, tukaj je naš resor, solidarnost in zdravje smo pač, smo pravzaprav opozorili in tudi dosegli, da je treba pač podaljšati ukrep za zagotavljanje dodatnega, dodatnih sredstev za plače plačne skupine J, to je Vlada konec lanskega leta potem tudi sklenila. To pomeni, ta ukrep, v primeru našega resorja gre spet za več kot 2 milijona evrov in podobno tudi na zdravju, se mi zdi. Smo, smo, skratka, ko je Vlada to sprejela, in to zdaj v letu 2024 se bo posebni vladni projekt za skupino J nadaljeval. Potem dodal bi še, da zelo aktivno na resorju tudi sodelujemo z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, tudi se v sodelovanju z njimi redno udeležujemo teh zaposlitvenih sejmov, ki so organizirani po regiji, kar tudi določene rezultate prinaša. Verjamem pa, da bodo ti rezultati potem še boljši, ko bomo, ko bomo še sprovedli ukrepe iz kadrovskega zakona. In seveda tudi to je za poudariti, da ta zakon, ki ga predlagamo, ne dela tukaj razlike med koncesionarji in javnimi zavodi, ampak pravzaprav obravnava enako vse zavode, ki so del, vse DSO-je, ki so del pač javne mreže.

Kar se tiče standardov in normativov, res, pač v letu 2022 so bili prenovljeni za socialno varstvo in določajo, da naj bi se do leta 2030 v DSO-jih za 46 % povečalo število kadrov, to bi bilo glede na te številke okoli 2 tisoč 200. V resnici bomo potrebovali tudi v luči, ne, bom pa nadaljeval, dolgotrajne oskrbe še več, vendar, vendar to je, to je standard in normativ, drugo pa so ti konkretni ukrepi, ki jih tukaj Vlada sprovaja, da bomo ta standard lahko v resnici izvedli.

Dobro, ker zdaj bi se dotaknil čakalnih vrst v domovih. Res, čakalne vrste so in problem je prepoznan. In ravno zato, ker se, ker smo prepoznali ta problem dostopnosti dolgotrajne oskrbe, to je tudi v vseh dokumentih, ki jih je Evropska unija, ko je analizirala naš sistem dolgotrajne oskrbe, priznala, problem dostopnosti, ne, ravno zato smo se odločili kot družba, kot politika že prejšnja in zdajšnja, da je potrebno iti v to resnično prenovo sistema dolgotrajne oskrbe z Zakonom o dolgotrajni oskrbi kot, bi rekel, temeljni podlagi tega. Zakon o dolgotrajni oskrbi v tej pač obliki, kakor ga je sedanja Vlada in koalicija prenovila, med drugim pač zelo, prinaša zelo veliko, bi rekel, razširitev mreže. In ta razširitev mreže je locirana predvsem tam, kjer je to v tem trenutku najbolj potrebno in najbolj zaželeno. To je glede dolgotrajne oskrbe na domu. Tukaj so potrebe in preference pravzaprav najvišje, največje. In če vam dam pač primer spet s številkami, če mislim, da so javni izdatki danes za pomoč na domu tam okoli 20 milijonov, z zakonom o dolgotrajni oskrbi in tem zavarovanjem, ki ga bo financiralo, bo tukaj več kot 300 milijonov na letni ravni za vzpostavitev in delovanje dolgotrajne oskrbe na domu. Torej, tega, da bodo ljudje dejansko lahko ostajali tisti dalj časa doma in s tem seveda tudi razbremenili samo mrežo DSO. In to je seveda tudi trend, tukaj lahko prepoznamo na eni strani to kar se dogaja pri nas, se pravi v DSO imamo, bi rekel uporabnike, ki so vedno bolj zahtevni in temu se mora seveda mreža pač prilagoditi. To je pač dejstvo. Na drugi strani pa seveda trend, da vedno več ljudi, ki pa niso najbolj zahtevni uporabniki, pa seveda ne želi v DSO, ampak si želi primarno pač oskrbe na domu. To je tisto, kar bo zagotovljeno in to ni nekje v oblakih, to je pač nekaj, kar se bo zgodilo julija, julija 2025, čez dobro leto in pol. In lahko si predstavljate, kakšno ogromno delo ta trenutek vlada, posebej naš resor, naši strokovnjaki, uradniki opravljajo in vsi vpleteni deležniki, da bo to mogoče. Pri tem seveda ne zanemarjamo obstoječe mreže domov. Nasprotno, močno razvijamo. Kot je, kot je kolegica predsednica odbora povedala, v letu, v letu 2023 je bila realizacija investicij za domove za starejše za naše zavode največja sploh in to nekaj velikostnih razredov. Realizacija je bila 19 milijonov za investicije, medtem ko je bila v letu 2022 5 milijonov, recimo v letu 2021 in nazaj pa milijon 700 milijonov. Prav tako je minister v lanskem letu odprl in zaključil razpis načrta za okrevanje in odpornost, ki je zaključen, ki je razdeljen in ki bodo do leta, do 30. 6. leta 2026, torej ne še znotraj, bi rekel našega mandata, kar seveda ni pomembno. Pomembno pa je, da se bo zagotovilo teh dodatnih 540 postelj v mreži.

Ker se mi je čas iztekel, bom na tej točki končal, pa potem še nadaljeval z razpravo. Najlepša hvala.