Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Torej, spoštovani kolegi! Temo današnje izredne seje, ki smo jo sklicali na poziv in zahtevo Slovenske demokratske stranke, začenjam z zgodbo, ki ste jo prebrali mnogi tudi v medijih, pa ni edina, še mnogo jih je, ki pa v nekaj besedah v bistvu povzame današnjo temo, torej temo izredne seje.

Prebrali smo: "Ljudje na vratih dobesedno v solzah razlagajo, da imajo doma očeta v plenicah, ki ga ne morejo niti dvigniti, sami pa morajo v službo. In jaz jim lahko rečem le: prosto posteljo imam, nimam pa nikogar, ki bi za vašega očeta lahko poskrbel." Tako je za portal N1 pripovedovala ena od direktoric doma za starejše občane in veliko je torej teh zgodb, tako vodstev domov za starejše, zaposlenih, stanovalcev in njihovih svojcev.

V domovih za starejše občane je stanje iz več razlogov izredno zaskrbljujoče in Vlada v skoraj dveh letih na tem področju ni naredila nič - nič. Eden prvih ukrepov te Vlade je bila ukinitev Urada za demografijo, umaknila je Zakon o dolgotrajni oskrbi prejšnje vlade, ki je že za leto 2023 poskrbela tudi za finančna sredstva za izvajanje te dolgotrajne oskrbe. Sedanja Vlada je pripravila nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki zaenkrat prinaša zgolj tako imenovane famozne odločitve, pardon, odločbe, in torej z letom 2024 se le začne izvajati samo ena pravica do oskrbovalca družinskega člana, vse ostale pravice pa najbolj zgodaj po 1. juliju 2025, vključno s plačevanjem novega davka za vse zavarovance. Tudi starejši, tudi upokojenci bodo to plačevali. Torej, prispevek za dolgotrajno oskrbo, vmes pa je prazen čas. Vmes pa starejši čakajo. Že v samem uvodu želim, da današnja razprava, kljub temu, da na odboru naša priporočila niso bila sprejeta, poteka spoštljivo, predvsem zaradi vseh tistih državljanov, ki nas poslušajo, ki pričakujejo učinkovite in čimprejšnje takojšnje rešitve. Mnogi, mnogi starejši, njihovi svojci, zaposleni in vodstvo v domovih so se v zadnjem času znašli v hudih stiskah in mi, tako poslanci kot Vlada, smo tukaj prav zato, da se na te težave odzivamo in poslani smo v hram demokracije, od ljudi, poslani od ljudi in za ljudi, ker nam je mar. Lahko kdo od vas sploh pomisli na to, da mu ni mar? Tudi zato smo v priporočilih zapisali, da Vlado in resorno ministrstvo pozivamo k čimprejšnjim in takojšnjim ukrepom, ki so izvedljivi tudi do 1. marca 2024. In danes dajemo pozitiven in spoštljiv signal celotni družbi, da nam je res mar, kajti težava, o kateri danes govorimo je in bo težava vseh nas. No, poglejmo razloge. V Poslanski skupini SDS smo že 15. junija 2023 zahtevali sklic nujne seje matičnega odbora z naslovom Predlog ukrepov za izboljšanje položaja oskrbovancev zaposlenih v domovih za starejše. Odboru smo predlagali, da sprejme konkretne ukrepe za izboljšanje položaja v teh domovih in prav tako smo v Poslanski skupini SDS 14. junija 2023 v zakonodajni postopek vložili Predlog zakona o spremembi Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. Nujna seja odbora je potekala 23. junija 2023, na kateri pa so poslanci vladne koalicije zavrnili vse naše pozive in priporočila ter zavrnili naš predlog zakona. Vse zavrnjeno. V Poslanski skupini SDS po več kot pol leta ponovno z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se stanje v domovih za starejše občane ni izboljšalo, ampak se je še dodatno poslabšalo, in sicer kljub obljubam in neprestanemu izgovarjanju predstavnikov vladajoče koalicije, da bo s sprejemom novega zakona o dolgotrajni oskrbi vse rešeno, vsa problematika v domovih starejših občanov. Ja, kdaj? Nekoč. Zaskrbljujoče stanje pa se nanaša predvsem na dolge čakalne vrste za pridobitev mesta v domovih starejših občanov, finančno stanje domov starejših občanov, ki je povezano tudi z višjimi stroški energentov, hrane in nedokončanimi projekti, kadrovsko problematiko, ureditev normativov zdravstvenih storitev, ki je posledično povezana tudi s kakovostjo dela in kakovostjo izvajanja storitev in tudi digitalizacijo. Zaskrbljujoči so podatki, ki prikazujejo število čakajočih na mesto v domovih starejših občanov. Številka se je od začetka mandata te Vlade občutno povečala. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo namreč število aktualnih prošenj za sprejem v dom na dan 31. december 2021 dobrih 12.000, skoraj 13.000, na dan 29. decembra 2022 11.707 in na dan 3. januar 2023 16.579, ampak po zadnjih dostopnih podatkih z dne 26. januarja pa je število aktualnih prošenj 17.828. Navedene številke jasno izkazujejo izjemen trend naraščanja prošenj in čakanja za sprejem v dom za starejše. Finančna stiska domov za starejše občane je torej očitna. Prihodki domov starejših so sestavljeni sicer iz več virov, ki pa ne zadostujejo dejanskim potrebam. Največja in osnovna sta torej iz oskrbnin ki jih plačajo stanovalci oziroma oskrbovanci in zaračunanega zdravstvenega dneva zdravstveni del stroškov v domovih torej plače zaposlenega zdravstvenega kadra in zdravstvene storitve so krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v okviru izračunanih izračunanih zdravstvenih dni za vsakega stanovalca v višini prisotnosti v domu in jih krije zdravstvena zavarovalnica. Plače zaposlenih v oskrbi in ostale stroške bivanja pa krijejo oskrbnine. Cena za zdravstvene storitve se usklajuje enkrat letno in krije večino zdravstvenih stroškov. Pri izračunu oskrbnin pa je drugače, saj se tudi stroški, ki sodijo pod ta vir, hitreje in bolj drastično spreminjajo. Torej, cene hrane, energije, komunale. In pri tem izračunu država deluje kot regulator. Cena oskrbe je izračunana na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje socialno varstvenih storitev. Država lahko omeji dvig oskrbnin in tako stanovalcem omogoča, da se cena ne dvigne več kot je redna letna uskladitev pokojnin in tako ob višjem dvigu obratovalnih stroškov cena oskrbe ne krije več stroškov, ki jih imajo domovi starejših občanov in zato ti ustvarjajo presežek odhodkov nad prihodki. Dejstvo je, da je polovica slovenskih domov starejših občanov v zelo slabi finančni situaciji in to lahko tudi potrdimo iz podatka, da je polovica domov v septembru 2023 Ministrstvu za solidarno prihodnost poslalo vlogo z novim izračunom cen in apelom po dvigu oskrbnin. Domovi starejših občanov se, kakor tudi vsi starejši in upokojenci, soočajo z visokimi podražitvami cen električne energije, zemeljskega plina in hrane, ki posledično vplivajo tudi na višino oskrbnin. Ob tem pa vlada dr. Roberta Goloba, kot že omenjeno v letu 2023 ni predlagala podaljšanje ukrepov, ki jih je določal Zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva in so veljali zgolj do 30. junija 2023 in ne do konca leta. Težava v domovih starejših občanov v zadnjem obdobju je tudi ta, da so se enormno povečali stroški energentov, tudi za več kot sto procentov, kar ponekod v konkretnih zneskih pomeni več kot 100 tisoč evrov letno za plačilo energentov, vode in komunale ter hrane. Zaradi takšnega povišanja bi morali domovi ob redni uskladitvi cen z inflacijo v mesecu marcu 2024 dvigniti oskrbnine od 15 do 30 %. In na terenu je tudi že velika zaskrbljenost, predvsem stanovalcev glede tega. Država je domovom starejših občanov dovolila dvig za največ 5 %, kar pomeni, da veliko domov že od začetka leta ustvarja izgubo. In ker domovi starejših občanov poslujejo z minusom ali pa koristijo pretekle rezerve, nadomeščajo višje stroške s črtanjem programov za dodatne aktivnosti za stanovalce, zaposlenim omejujejo izobraževanja, ne izvajajo aktivnosti za zdravje na delovnem mestu, ne vlagajo v pripomočke, ki bi razbremenili zaposlene. Še dodatna problematika pa se pojavlja tudi na področju investicij. V veliko domovih starejših občanov potekajo investicije, ki so se začele pripravljati oziroma izvajati že leta 2020. V času izvajanja investicij se je zgodila epidemija covida, vojna v Ukrajini, kar je posledično pomenilo dvig cen gradbenega materiala in storitev, zato se je povišala tudi cena gradnje oziroma investicij. Domovom starejših občanov je stroške gradnje narasle tudi od 500 tisoč do milijona evrov. Razliko bi bila dolžna kriti država, saj je država dolžna vzdrževati in vlagati v državno infrastrukturo, kar domovi starejših občanov so, vendar je domove več ali manj pustila same.

Domovi starejših občanov se torej soočajo z resnimi stiskami, tako finančnimi kot kadrovskimi. Kar nekaj domov starejših občanov ima prazne kapacitete, ker ne dobijo kadra. Če imajo prazne kapacitete, ustvarjajo minus, zato z velikim obsegom dela obremenijo že obstoječi kader, ki pa za to izgoreva, kar se odraža na velikem absentizmu zaposlenih in bolniških, predvsem tistih dolgotrajnih. Domovi starejših občanov zaradi slabe finančne situacije varčujejo in ukinjajo nenujne zadeve. Varčujejo torej pri zaposlenih, pri delovni opremi, pri stroških izobraževanja, stroških za zdravje, na delovnem mestu. S tem izgubljajo tudi že tako prepotreben kader, ki daje odpoved in zaposlitev. Poiščejo v drugih sektorjih kjer so bolje plačani ali manj obremenjeni ali pa gredo v tujino. Ironično je, da sta na čelu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za solidarno prihodnost člana stranke Levica, torej stranke, ki naj bi se borila za delavske pravice. Dejansko pa se ravno v domovih starejših občanov delavci oziroma zaposleni med najbolj izkoriščanimi saj so postavljeni normativi zastareli in ne odražajo dejanskega stanja. Ne glede na navedeno so zaposleni v domovih starejših občanov v večini primerov srčni in za oskrbovance velikokrat storijo tudi kaj na račun svojega zdravja, v želji, da bo za oskrbovance kar se da najbolje poskrbljeno. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, torej Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je leta 2021 sprejela in izdala dokument kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški negi. V teh normativih je upoštevan tudi povečan obseg delavcev v primeru bolniških odsotnosti. Težava pa je v tem, da kadrovski standardi in normativi niso usklajeni z Vlado Republike Slovenije in se tudi niso uporabili oz. upoštevali pri pripravi uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2023 in torej kadrovski standardi v praksi nimajo nikakršne formalne veljave. Nujno je potrebno dvigniti ceno dneva zdravstvene nege tudi zaradi kritja stroškov plač, saj v trenutno ceno niso vštete vse postavke iz delovnega razmerja, ki jih mora delodajalec izplačati zdravstvenemu delavcu. V domove starejših občanov tudi silijo, da se vse bolj preoblikujejo v negovalne domove, kjer postajajo podaljšana roka bolnišnic, vendar pa je isto delo v bolnišnicah večkrat bolj ovrednoteno kot pri domovih starejših občanov. Cene zdravstvenih storitev zdravstvenega dne bi tako bilo potrebno primerljivo poenotiti z bolnišnicami. In dodatna problematika se pojavlja tudi na področju digitalizacije, ki je povezana s potrebo po dodatnih finančnih sredstvih. Trenutne rešitve digitalizacije, kot na primer oblikovanje urnikov zaposlenih, elektronsko beleženje opravljenih storitev, beleženje delovnega časa, nujno energetsko računovodstvo s prenovo vseh energetskih sistemov s centralno vodenim sistemom beleženje energetske porabe, itd., so zelo drage, se pa definitivno obrestujejo na dolgi rok in pomenijo finančni prihranek. Prav tako bi z ustrezno digitalizacijo lahko razbremenili zaposlene v domovih za starejše občane, ki bi bili posledično okoljsko prijaznejši. V priznana delovna mesta bi morali vključiti nove profile oz. kadre, ki bi domovom starejših občanov omogočal nemoteno delo in razvoj s področja digitalizacije.

Torej predlagana priporočila, ki smo jih predstavili na matičnem odboru zasledujejo izboljšanje stanja v domovih starejših občanov, žal na matičnem odboru ta priporočila niso bila sprejeta, čeprav smo se, če povzamem razpravo, o tem strinjali, vendarle če bi vsaj dva ukrepa takoj uvedli, bi lahko marsikaj rešili, potem pa šli naprej. Hvala lepa.