Livio Semolič, deželni sekretar Slovenska kulturno-gospodarske zveze. Nadomeščam danes predsednico Ksenijo Dobrila.

Najprej najlepša hvala vsem za to povabilo. Posebna pohvala ministru Arčonu in Ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu za vso podporo, ki jo dobivamo in tudi to, kar je že minister omenil, za pomoč pri ustanovitvi urada oziroma pisarne, ki pripravlja projekte oziroma sodeluje pri pripravi projektov tako za Interreg kot tudi za Evropsko prestolnico kulture, Nova Gorica, Gorica, ki predstavlja velik izziv tudi za Slovence v Italiji. Želel bi izpostaviti najprej dejstvo, da ko se pogovarjamo o teh vprašanjih in teh izzivih ne smemo podcenjevati, da določene realnosti v smislu sedaj smo poslušali in slišali to realnost med Madžarsko in Slovenijo, ki izhaja iz tudi, če ne predvsem iz dogovora Orban Janša, ki je nekako postavil ti dve manjšini, oziroma ta čezmejni teritorij v en fokus, v en poseben fokus, kar pa ne velja za slovensko manjšino v Italiji oziroma za odnose in dogovore med Italijo in Slovenijo, ki na tem področju za ta segment niso bili nikoli sprejeti. Torej, čeprav se je že takrat govorilo o enem možnem, če že ne dogovoru, vsaj diskusiji med takratnim slovenskim predsednikom Vlade Janšo in italijanskim Dragi, do tega ni nikoli prišlo, kar pomeni, da za naše območje, čezmejno območje med Italijo in Slovenijo, kjer živi slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Istri, ene take opore iz pravnega vidika in seveda posledično niti s finančnega vidika ni. Dvomim, da tudi v tej fazi bi lahko do takega dogovora prišlo oziroma ne slutim, da bi sploh bila ta tematika na dnevnem redu. Verjamem, da bi kaj takega bilo zelo težko ali veliko težje uresničiti med Italijo, Slovenijo kot je bilo možno med Slovenijo in Madžarsko. Zato bi opustil nekako to možnost, ne bi preveč energije in časa izgubljal pri tem, kolikor bi pa lahko poglobili ta aspekt sodelovanja Slovenije v odnosu do slovenske manjšine v Italiji, kar je minister Arčon že v določenih, ob določenih priložnostih izpostavil. Vprašanje ali kot se temu pravi izziv je kako to izpeljati na najboljši način tudi, kar se tiče območja, ki je naseljeno s slovensko manjšino, je en predel in mislim na Videmski predel, torej na Benečijo, na Kanalsko dolino in Terske doline, ki je vsaj z gospodarskega vidika primerljiv območju med, če lahko se tako izrazim, manj razvitemu območju, ki je ena realnost med Slovenijo in Madžarsko, dvomim, da bi pa lahko kaj takega uresničili na Tržaškem in Goriškem, ki je vsekakor, ki predstavlja eno bolj razvito območje. Torej dajmo se fokusirati in minister to že dela, na Videmsko. Kako to izpeljati konkretno je vprašanje in izziv, ki ga moramo še nekako rešiti oziroma konkretizirati vse tiste dobre namere, ki so bile izpostavljene in izrečene na marsikaterem srečanju. Ne smemo pozabiti, da ko govorimo o gospodarstvu v Benečiji, govorimo o veliki demografski krizi, govorimo o vaseh in občinah, ki dejansko izgubljajo iz leta v leto prebivalstvo. Imamo občine z ali ne, s stotimi prebivalci in torej velikih perspektiv ni, kar pomeni, da je potrebno v ta območja investirati. Zaključim svoj poseg še z enim tudi tu definiram izziv in sicer pri gospodarstvu so kolikor toliko pomembne tudi nepremičnine in na nepremičnine predstavljajo dejansko eno bogastvo eno premoženje oz. en znak prisotnosti slovenske manjšine v Italiji. Tako da ko razpravljamo in ko bomo še naprej razpravljali o gospodarskem razvoju, dajmo tudi upoštevati to, kar predstavljajo nepremičnine.

Hvala lepa.