Ja, hvala lepa.

Dober dan vsem!

Gospodu Arčonu hvala lepa, ste zelo lepo opisali stanje in kako je program naše šole tukaj v Mendozi, da ohranimo slovensko zavest in projekt celoten. Tudi se zahvalim Državnemu zboru, da se je brez komplikacij zavzel, in res, da šole ne bomo zaprli, kakor je nekdo včasih rekel, ne vrzite puške v koruzo. Na vsak način tega ne bomo napravili in bomo naprej delali z vsemi, ki čutijo to slovenstvo. In posebno mi, ki smo bolj oddaljeni od glavnega mesta, v katerem živijo Slovenci. V Buenos Airesu mi je zelo tudi pri srcu, da je navzoča gospa Mariana Poznič, ki jo že dolga leta poznam in se večkrat pogovarjamo o raznih temah glede konzulata. Dobro, res.

Situacija šole je komplicirana, ker tudi v Argentini je situacija komplicirana. Ni mesec nazaj, ko je nastopila nova vlada, novi predsednik, in jutri, na jutrišnji dan, 24., imamo prvo manifestacijo po celi Argentini proti tej vladi, to se pravi, da ni niti začela. In smo v velikem negotovem stanju, socialnem, posebno ekonomskem, v katerem smo vključeni tudi mi. Mi smo absolutno odvisni od mesečnine, ki jo plačujejo starši, in so vsi iz srednjega sloja. Niso starši, ki bi imeli nekateri gmotna sredstva ekstra in zaradi tega so zapustili lansko leto šolo. Precej, precej otrok, jaz bi rekel 25, za nas je to ena številka zelo velika. Pričakujemo, da bi to na nek način pridobili nazaj za nove izzive, ki jih moramo in jih že skušamo najti, da jim pomagamo. Nekaj posebnega je tudi to, ker šola sama po sebi, čeprav ima neko mesečnino, recimo okoli 50 €, imamo tudi številčne družine, ki imajo štipendije. Recimo, prvi otrok družine ima plačano 100 % mesečnino, drugi 90, tretji 70 in če je četrti, polovično, 50. To se pravi, da v teh slučajih imamo precej, tako da tudi ne moremo gledati samo, koliko je šolnina, mesečna, ampak koliko je tudi tega, štipendije. Po drugi strani je pa druga, stranska štipendija za tiste, ki res imajo enega otroka, ampak nimajo pa sredstev. Z njimi se pa mi dogovorimo osebno in skušamo pregledati, kakšne dohodke ima družina, tako oče, mati, če sta oba, in jim odobrimo preko neke komisije, da se da toliko manj od celotne mesečnine.

Letos bomo pričeli 14. leto delovanja šole. Dve leti prej ali tri leta, 2008, smo ustanovili fundacijo Slow in nekaj časa smo porabili, da smo se vpisali v vse, kar se tiče davčne in pa državne inštitucije, zato da lahko potem tudi šola delovno dela. In glavni problem v tem so finančna sredstva, kako jih bomo dobili. Res, da je odziv vsestranski, z vseh strani, tako v Argentini kot v Sloveniji, kar je zelo pozitivno, in pričakujemo to, kar smo vam dali na vest. To je v resničnem stanju naše stališče danes. Je pa tudi res, tako kot je omenil gospod minister prej, da imamo po drugi strani en večji projekt, ki je pravzaprav tisti projekt, o katerem smo se začeli od vsega začetka pogovarjati, da bomo ustanovili lastno šolo, za kar imamo že teren kupljen in plačan 100 % in smo začeli delati tudi načrte, da bi predstavili na občini. Dobro, trenutno je to zdaj malo zamrlo, ker hočemo rešiti šolo. Bistvo je v tem, najprej moramo rešiti prvo, potem bomo pa gledali za naprej.

Dobro, ne vem, ali bi še kdo kaj dodal ali vprašal. Lahko sem na razpolago za odgovore. To dobro tudi veste, da v šoli vzdržujemo otroški zbor že šest let, ki tudi nastopa in poje vse sorte pesmi, slovenske, argentinske, latinske, pri mašah. In ta zbor vodi en zelo znan pevovodja tukaj v Mendozi in nastopa na raznih prireditvah. Slovenska kultura je tudi vključena, ampak izven standardnega programa argentinskih šol, kar so vse slovenski običaji, od božiča do novega leta, recimo, celo leto se poučuje veliko. Imamo veliko knjig v naši biblioteki za otroke in jih največ uporabljajo otroci, ki so slovenskega porekla, slovenskih staršev, ker za Argentince to ni toliko važno, ampak je važno, da oni sprejmejo našo idejo, naše kulture, vse, kar mi tam gojimo, in so zelo povezani. In največ so prijatelji naši, ker je tudi ustanovljen Club de Familias, prav družinski klub, ki ga vodijo starši, pa imajo mesečno razne sestanke, pogovore, vzgojne, imajo razvedrila, športne in te stvari. To hočemo ustanoviti in to šolsko družino vsak dan povečati, da nas vedno bolj poznajo in tudi koristijo. Važno je tudi pri nas to, da imamo župnika skozi, kaplana pravzaprav, ki tedensko obiskuje za cel dan šolo in v tem je povezan verouk, ki poučujemo katekizem Rimskokatoliške cerkve. In tudi angleščina je važna. In to je kot izven programa, starši vpišejo tudi za popoldanski dan, da se poglobi angleščini, za tiste, ki imajo to željo oziroma starši imajo željo to za otroke. In ne vem, kaj bi še dodal za začetek...