Hvala lepa za besedo.

Državni svet oz. ustrezna komisija državnega sveta je ta predlog spremembe obravnavala. Tam je bilo slišati vsa ta pojasnila ministrstva in pa tudi različne pomisleke o smiselnosti te spremembe. Poznali smo seveda tudi pripombe takratne pač Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Naša komisija pač predloga sprememb zakona ni podprla, ni jih pa podprla iz preprostega razloga, ker se nam to ni zdelo niti smiselno niti dovolj prepričljivo obrazložena sprememba. Težava tudi vseh teh, tega kar smo ta hip poslušali, je v tem, da mogoče izpusti tisto, kar je bistveno, da se da se spomnimo, zakaj imajo te nagrade za razliko od drugih nagrad poseben zakon, zakaj imajo svoj upravni odbor itn. in znotraj tega zakaj je upravnemu odboru prepuščeno, da odloča oz. podaja, podaja rešitve za, za posamezne stvari v povezavi s podelitvijo teh, teh nagrad. Seveda je zaenkrat ostalo nespremenjeno, da upravni odbor v skladu s potem vsem tistim instrumentarijem, ki ga ima zgrajenega, izbira nagrade, v predlogu zakona, ki se ga sedaj spreminja, pa je bilo, bilo pač takrat napisano, da določi tudi način te izvedbe proslave, kar je pomenilo skozi to zgodovino, če vzamemo od leta 1991 naprej, različne, različne rešitve, ampak ključen namen zakonodajalca takrat je bil, da Prešeren, da se podeljevanje Prešernovih nagrad in vse, kar je z njimi povezano, čim bolj odmakne od, od politike in od državnih odločitev. Tako tudi ni bilo, ni bilo nikoli situacije, da bi, da bi lahko neko ministrstvo imelo komplet pogon za izvedbo teh, teh podelitev. Tako da ta, te stvari, ki se pač godijo za vsakokratno rekonstrukcijo teh vladnih služb, ko se selijo enkrat na eno mesto drugič na drugo, niso bile po našem bistvene za to, da se gre v to, v to, v to, v to spremembo. Ali drugače povedano, svetnikom na komisiji se je zdelo smiselno, da ostane to podeljevanje v vseh teh elementih, tako kot so določeni, avtonomno, da se zadrži avtonomija te nagrade in da se jo ne prepusti, bom rekel, skušnjavam različnih takih ali drugačnih možnih koalicij oz. vlad. Tako da vsa leta je to delovalo ne glede na to, da so bili recimo upravni odbori imenovani v nekem času, nagrade so se podeljevale v drugem času. Večin časa je veljalo to, kar je zdaj rešeno, da politiki ne govorijo na tej proslavi. Jaz vam lahko govorim tudi iz lastnih izkušenj, nikoli ni bilo te skušnjave, da bi v to pač šli. Rešitve so bile različne, največkrat, če so bili nagrajenci pripravljeni, so bili oni tisti, ki so nagradili, ki so naslovili pač publiko v naslednjem letu ali pač predsednik upravnega odbora. In kot se boste vsi spomnili, ni bilo nobenih posebno velikih težav s temi proslavami. Nasprotno, proslave so bile zaradi te avtonomije vedno ene od bolj intrigantnih, nikoli se ni vedelo, kaj bodo ali pa bomo morali politiki tam poslušati. In to je bilo praviloma v veselje kulturne scene in kulturne javnosti.

In to so bili razlogi, ki so nas vodili k temu, da tudi vam odsvetujemo to po našem nepotrebno spremembo.

Hvala lepa.