Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter ostalim gostom!

Predlog spremembe Zakona o Prešernovih nagradah se tiče vprašanja organizacije proslave ob kulturnem prazniku, v ničemer pa ne spreminja postopka izbire umetnic in umetnikov, ki prejmejo Prešernovo nagrado. Proslava ob kulturnem prazniku je po trenutno veljavni zakonski ureditvi v domeni Upravnega odbora Prešernovega sklada, medtem ko ima pristojnost za organizacijo vseh ostalih državnih proslav Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Upravni odbor Prešernovega sklada po trenutno veljavni zakonski ureditvi izbere scenarista in režiserja proslave, ne prevzema pa odgovornosti za sredstva, za zagotavljanje sredstev za izvedbo izbranega scenarija ali režijskega koncepta; to je v preteklosti že povzročalo težave pri izvedbi proslave. Obenem takšna ureditev Prešernovo proslavo uvršča v nižji rang državnih proslav, saj zanjo organizacije ne prevzema najvišji organ za organizacijo proslav v državi. Na Ministrstvu za kulturo menimo, da je kulturni praznik enakovreden drugim državnim praznikom in da si kultura zasluži proslavo, ki bo po rangu in nivoju organizacije enakovredna ostalim državnim proslavam. Upravni odbor Prešernovega sklada je strokovno telo, sestavljeno iz poznavalcev in poznavalk posameznih zvrsti umetnosti. Njihova strokovnost je nujna za delo Prešernovega upravnega odbora in nikakor ne gre spregledati - vendar pa članice in članice upravnega odbora to funkcijo opravljajo poleg svojih rednih zaposlitev - umetniških ali akademskih obveznosti. Zato za praktični vidik organizacije slavnostnega javnega dogodka na najvišjem državnem nivoju odbor ni ustrezen. Mnogo bolj smiselno je, da organizacijo proslave prevzame koordinacijski odbor, v katerega imenujejo člane vse tri veje oblasti, in sicer so člani koordinacijskega odbora zaposleni v različnih državnih organih ali organizacijah civilne družbe, v kateri so nekateri tudi zadolženi za organizacijo dogodkov, kar zagotavlja učinkovitejšo organizacijsko ekipo, ki lahko izpelje nalogo organizacije državne proslave na visoki izvedbeni ravni. Tako je poglaviten cilj predlaganega zakona ta, da se odločanje na vseh državnih proslavah uredi na primerljiv način, in sicer tako, da organizacijo proslav ob slovenskem kulturnem prazniku od upravnega odbora Prešernovega sklada prevzame koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, saj, kot sem že omenil, ta proslava je edina izjema. Pri pripravi izvedbe proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri se podeljuje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, so namreč v preteklosti nastale nekatere organizacijsko tehnične nejasnosti in zaradi tega tudi vprašanje formalne odgovornosti za izvedbo proslave. Se pravi, ta koordinacijski odbor je sestavljen, kot sem že omenil, iz različnih vej oblasti in s čimer so /nerazumljivo/ zastopani najrazličnejši vidiki, predvsem pa ima odbor izkušnje na področju organizacije velikih prireditev in reden stik z dogajanjem. V začetku mandata so bili na koordinacijski odbor oziroma generalni sekretariat Vlade premeščeni tudi uslužbenci, ki so bili na Ministrstvu za kulturo zadolženi za izvedbo tovrstnih nalog. Če ne bodo proslave uspešne je pomembno tvorno sodelovanje z avtorji od začetka njihovega stanovanja, saj se jih tako lahko zagotovi, da bo umetniški program kvaliteten, realno izvedljiv, zanimiv za dovolj širok krog občinstva in tudi finančno smotrn. Koordinacijski odbor razpolaga s potrebnimi produkcijskimi zmogljivostmi in znanjem, da to izpelje. Za bolj nazorno pojasnitev, dva uslužbenca sta bila premeščena iz Ministrstva za kulturo na generalni sekretariat Vlade, ki sta v preteklosti opravljala vse potrebno za izvedbo proslav in tudi… Tako, da mi trenutno nimamo tega kadra in v bistvu delamo te lanskoletno, letošnjo proslavo brez teh kadrovskih resursov. To je na kratko predstavitev potem pa seveda sem na voljo za vprašanja. Hvala.