Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Komisija za državno ureditev je na svoji 11. seji se seznanila z letnim poročilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2022, prav tako pa se je s poročilom seznanil tudi Državni svet na svoji 12. seji.

V sami razpravi je bilo izpostavljeno nekaj vprašanj, in sicer, najprej vprašanje o postopku oddajanja radijskih frekvenc, in sicer, ali se o podeljevanju radijskih frekvenc preverja, kdo so ponudniki radijskih storitev, ki se prijavljajo na razpise? Vprašanje se je nanašalo na situacijo, ko na različnih radijskih postajah poslušamo zelo podoben program in glasbo, kar siromaši radijski prostor. Pojasnjeno je bilo, da AKOS za vsako novo radijsko frekvenco razpis pripravi tako, da se, da bi se povečala medijska raznolikost, vendar to lahko dela le v okviru Zakona o medijih, za katerega pa je bilo ugotovljeno, da bi ga bilo nujno potrebno prenoviti. Trenutna ureditev je takšna, da ob spremembi lastništva neke radijske postaje lahko pride do sprememb programa, ne glede na to, za kakšen program je AKOS na razpisu radijskih postaj dodelil frekvenco.

Prav tako je bilo tudi opozorjeno na težave z radijskim signalom ob meji s sosednjimi državami. Občutek obmejnih prebivalcev je, da so radijske postaje sosednjih držav vedno močnejše kot je signal slovenskih radijskih postaj. S strani AKOS-a je bilo pojasnjeno, torej, da gre za dve različni situaciji in sicer glede motenj pri spremljanju radijskih postaj ob italijanski meji je bila ustanovljena posebna medresorska delovna skupina, v kateri sodeluje tudi AKOS; gre za dolgotrajna prizadevanja, da bi se preprečil neurejen način delovanja italijanskih radijskih postaj. Odprtih je tudi nekaj točk, kot je že bilo tudi omenjeno. Prihaja do kršenja mednarodnih sporazumov, ki urejajo uporabo radijskih frekvenc. Težave imajo vse italijanske sosede. AKOS skupaj z RTV Slovenija poskuša reševati težave z določenimi tehničnimi rešitvami, vendar gre pri, gre torej za zelo kompleksno situacijo. Ob hrvaški meji je takšnih težav manj. Državi si radijske postaje razdelita po principu ene frekvence dobi ena država, drugo frekvenco druga država in tako torej hrvaške frekvence sežejo v Slovenijo, slovenske frekvence pa tudi na hrvaško stran.

Državni svet je še opozoril na težave pri delovanju signalov za mobilne storitve ob meji, kjer prihaja do avtomatskih preklopov na mobilno omrežje sosednjih držav. Težava na terenu je tudi ta, da na določenih območjih ni signala in prihaja do variiranja mobilnega signala. Ob težavah se občine obračajo na mobilne operaterje, kar pa največkrat pojasnjujejo, da do motenj prihaja zaradi težav z reliefom.

Bilo je izpostavljeno tudi vprašanje, ali AKOS operaterjem predpiše, kje morajo biti oddajniki in kakšna mora biti njihova moč in kako se preverja kakšna je stalnost signala? Prav tako je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali ima AKOS kakšne pristojnosti glede samih ožjih lokacij za postavitev oddajnikov? Pojasnjeno je bilo, da AKOS v razpisnih pogojih od operaterjev zahteva, da v določenem času pokrijejo določeno območje, ne definira pa lokacij oddajnikov oziroma na katere objekte se ti oddajniki nameščajo. Prav tako je bilo tudi pojasnjeno glede preklapljanja v mobilni signal iz sosednjih držav, in sicer res so to posledica fizikalnih lastnosti terena in pozicije posameznih oddajnikov. Torej, če so na primer hrvaški oddajniki postavljeni bolj ob meji in naši bolj umaknjeni v notranjost je seveda škoda na strani uporabnikov na slovenski strani.

Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje ali morajo imeti uporabniki storitev na področju telekomunikacij možnost prestopanja med operaterji, kot je, recimo, to v primeru dobave električne energije. Tukaj so nam pojasnili, da na področju telekomunikacij, regulacija v EU ni urejena tako, da bi končni uporabnik lahko prehajal med ponudniki, kot je to, recimo, kot sem rekel, pri uporabi električne energije.

Glede delovanja AKOS-a kot regulatorja na področju železniškega prometa, namreč izpostavljeno je bilo vprašanje, ali AKOS kot regulator na področju železniškega prometa, na kakšen način torej se lotevajo pritožb uporabnikov glede zamud v železniškem prometu, ki se pač v zadnjem času povečujejo. To vpliva seveda na predvidljivost, ne vem, prihoda v službo, na sestanke, v šolo in tako dalje. In je bilo predlagano, da naj AKOS kot regulator vpliva tudi na določene spremembe voznih redov oziroma opravi razgovore s ponudniki storitev. Kot je pa že danes tudi bilo pojasnjeno, pa je bila samo v letu 2022 s strani uporabnikov v bistvu samo ena pritožba.

No, in še glede poštnih storitev je bilo opozorjeno na upad obsega pisemskih pošiljk. Ali se torej na ravni države načrtujejo kakšni ukrepi za reševanje univerzalne poštne storitve? AKOS je na seji pojasnil, da se zavedajo problema. Po njihovem mnenju bo treba Pošto kot ponudnika za pisemske pošiljke srednjeročno gledano preoblikovati v paketnega distributerja, prav tako bo treba za nadaljnje vzdrževanje osnovne poštne storitve urediti nekakšna nadomestila države.

To je nekako povzetek izpostavljenih vprašanj. Ocenjeno je bilo, da so bili posredovani odgovori in poročilo zelo korektni. Hvala.