Najlepša hvala, gospod podpredsednik.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko je v veljavi od februarja 2019. Ta sporazum odpravlja trgovinske ovire na področju trgovine z blagom, storitvami in javnih naročil, vsebuje pa tudi poglavje o elektronski trgovini. Takrat vanj niso bile vključene določbe o pretoku podatkov, tako kot je to praksa v kasneje dogovorjenih trgovinskih sporazumih Evropske unije, denimo z Veliko Britanijo ali z Novo Zelandijo, zato s protokolom spreminjamo takrat sklenjen sporazum. Za to, da na ustrezen urejen način zaščitimo podatke, ki so življenjskega pomena tako za gospodarstvo, številna podjetja, ključna sestavina poslovnih modelov in dobavnih verig v številnih gospodarskih sektorjih, seveda pa tudi varovanja osebnih pravic in zasebnosti podatkov ljudi. Takrat, v času zaključevanja pogajanj z Japonsko, stališče EU glede teh vprašanj še ni dozorelo, je bilo še predmet usklajevanj, zato dogovor o teh sestavinah ob sklenitvi samega sporazuma ni bil mogoč, je pa bilo že takrat dogovorjeno posebno revizijsko določilo, ki je predvidelo naknadno dopolnjevanje samega sporazuma s kasneje dogovorjenimi sestavinami glede podatkov.

Pogajanja so se o protokolu začela oktobra 2022, julija lani je pogajalske smernice EU potrdil tudi ta odbor in nato je bil oktobra lani, torej pred nekaj meseci, tudi dosežen dogovor o vsebini protokola. Določbe protokola, ki vsebujejo pravno potrebne prilagoditve obstoječega besedila sporazuma in dogovor glede čezmejnega prenosa podatkov z elektronskimi sredstvi in glede varstva osebnih podatkov bodo tako vključene v obstoječe poglavje o elektronski trgovini. V skladu s prakso EU, že omenjenimi sklenjenimi, kasneje sklenjenimi sporazumi, pa tudi omenjenimi pogajalskimi smernicami, ki so imele tudi mandat tega Državnega zbora, se z dogovorom odpravljajo neupravičene ovire za pretok podatkov na način oblikovanja izčrpnega seznama prepovedanih ukrepov in povezanih izjem. Glede varstva podatkov in zasebnosti pa se priznava izrecno pravico posamezne pogodbenice, torej EU na eni in Japonske na drugi strani, da sama določi ustrezno raven zasebnosti in varstva osebnih podatkov, s čimer se ohranja regulativna avtonomija pogodbenic. Dogovorjena pravila tako dopolnjujejo vzajemno izdani odločbi o ustreznosti za osebne podatke med EU in Japonsko in prinašajo dodatno pravno varnost za podjetja in za ljudi.

Omeniti velja, da v trenutnem geopolitičnem in ekonomskem kontekstu doseženi dogovor pomeni tudi sporočilo nasprotovanja digitalnemu protekcionizmu, ampak na drugi strani hkrati potrjujejo odločenost Evropske unije, da se pri oblikovanju globalnih pravil glede pretoka podatkov in povezane zaščite osebnih podatkov in zasebnosti spoštujejo njene vrednote, regulatorni pristopi in nedvomno v svetu najvišje uveljavljeni standardi. Glede na vse navedeno predlagamo, da Republika Slovenija predlog sklepa Sveta o podpisu protokola o spremembi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko kar zadeva prost pretok podatkov, podpre. Da to naredimo, pa seveda potrebujemo ustrezno podporo in stališče tega odbora. Hvala.