Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Predlog uredbe Sveta in Evropskega parlamenta o vzpostavitvi instrumenta za reforme in rast na zahodnem Balkanu je osrednji del načrta za rast, ki ga je Evropska komisija predstavila skupaj s širitvenim paketom novembra lani. Gre za zakonodajni akt oz. pravno podlago, s katero se ureja dodelitev dodatne finančne podpore državam zahodnega Balkana. Dodatna sredstva bodo namenjena zmanjšanju socialno-ekonomskega razkoraka med državami zahodnega Balkana in državami članicami Evropske unije, kar Vlada podpira. S predlaganim instrumentom za reforme in rast se uresničuje zaveza z vrha Evropskega sveta v Solunu leta 2003, s katero je Evropska unija potrdila evropsko perspektivo zahodnega Balkana, države iz regije pa so podprle skupne vrednote Evropske unije. Cilj je, da se omogoči sprejem uredbe še v sklicu aktualnega Evropskega parlamenta in izplačila državam zahodnega Balkana že v letošnjem letu, kar v Vladi podpiramo. In zaradi navedenega je bilo treba tudi skrajšati roke za obravnavo predloga uredbe tako na Vladi kot v Državnem zboru, zato se zahvaljujemo predsedniku in članom Odbora za širitev dnevnega reda današnje seje s to točko dnevnega reda. Z instrumentom se povečuje pomoč državam zahodnega Balkana za 6 milijard evrov, od katerih je 2 milijardi evrov nepovratnih sredstev in 4 milijarde evrov ugodnih posojil, ki jih bo za države zahodnega Balkana najela Evropska komisija. Vlada ocenjuje, da EU lahko izkoristi svojo sposobnost najemanja posojil pod ugodnimi pogoji in soglaša, da se v zvezi s tem podeli pooblastilo komisiji. Nepovratna sredstva v višini 2 milijardi evrov so vezana na sprejem revizije večletnega finančnega okvira 2021-2027, o kateri bo Evropski svet ponovno odločal 1. februarja letos. Predlagani instrument dopolnjuje instrument za predpristopno pomoč. Njegova glavna značilnost pa je, da bo temeljil na uspešnosti in predhodni pogojenosti. Države Zahodnega Balkana bodo morale podpirati in spoštovati t. i. temelje, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice in varstvo manjšin. Poleg navedenih osnovnih pogojev pa bodo morale države izpolnjevati tudi splošne pogoje za plačila, kot so makro finančna stabilnost, dobro javno finančno poslovodenje, preglednost in nadzor nad proračunom in pa tudi pripraviti reformne programe, ki jih bo potrdila komisija. Sredstva bodo zagotovljena preko dveh izvedbenih mehanizmov, in sicer proračunska podpora in pa podpora infrastrukturnim naložbam preko naložbenega okvira za Zahodni Balkan. Prek slednjega se bodo projekti izvajali v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami in razvojnimi bankami držav članic Evropske unije, kar bo pritegnilo dodatna sredstva za naložbe v državah Zahodnega Balkana. Predlog uredbe vsebuje podrobne določbe v zvezi z izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem. Z inštrumentom bo opravljala Evropska komisija, ki bo tudi spremljala izvajanje inštrumenta in pripravila ocene ter poročala svetu in pristojnemu komitološkemu odboru. Pri izvajanju instrumenta pa bo komisija sodelovala z evropsko službo za zunanje delovanje in visokim predstavnikom Evropske unije za zunanje odnose in varnostno politiko. Vlada s tem soglaša. Prizadevali pa si bomo za transparentno izmenjavo informacij glede bistvenih elementov izvajanja uredbe, pri čemer pričakujemo, da bo Evropska komisija upoštevala mnenje sveta. Sredstva se bodo državam Zahodnega Balkana dodeljevala v skladu z metodologijo, ki je določena v prilogi predloga uredbe. Vzpostavljajo se nacionalne ovojnice, delitev sredstev med državami zahodnega Balkana pa se bo izvedla po ključu, ki upošteva število prebivalcev in bruto družbeni proizvod na prebivalca, s čimer Slovenija tudi soglaša. Hvala lepa.