Hvala lepa predsedujoči. Poslanke in poslanci. Jaz se opravičujem za mogoče moj malce bolj monoton način govora in neizraznost /nerazumljivo/, ampak je posledica zdravstvenih težav, ki jih imam. Ne misliti, da sem vedno tako brez izraze, ker me v bistvu ta vaša vprašanja se globoko dotaknejo. S kolegico državno sekretarko sva oba prišla vam pojasniti, skušava, opravičujeva odsotnost ministrice in bova tudi oba podajala odgovore na vaša vprašanja. S sabo imava tudi kolege, ki so sodelovali pri izvedbi in pri oblikovanju zadev, tako da upam, da bomo res lahko odgovorili na vaša vprašanja, ki so tako kot so bila zastavljena dejansko slišati grozno, pa upam da bomo znali pojasniti, tudi dati razumne argumente za te za naše odgovore.

Kako to da je bilo razdeljenih samo 39 računalnikov od 13 tisočih. Gre za, dovolite mi, da v parih minutah pojasnim zgodbo, kako in ki nas je pripeljala v to točko, v kateri smo zdaj. Leta 2022 je bil Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti sprejet, ki je bil potem spomladi lani spremenjen. En mehanizem, ki je po mnenju sedanje vlade bil neučinkovit, je oziroma neučinkovit, smo mi imeli pripombe nanj, je bil zamenjan oziroma nadomeščen z mehanizmom izposoje računalniške opreme, zato so bili dodani nekateri novi členi v Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti in tisti, ki je najbolj relevanten za današnjo razpravo je 23.a, b, c, d člen in pa seveda prehodne določbe. 23.a člen ZSDV, ki je bil, kot rečeno, potrjen spomladi, vzpostavlja ta mehanizem izposoje na način, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo zagotovi sredstva za javni štipendijski, preživninski in štipendijski / nerazumljivo/ sklad pa izvaja ta mehanizem in pri tem lahko uporablja tudi storitve zunanjih izvajalcev za izvedbo tehničnih opravil.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je imelo že v proračunu za leto 2022 in potem tudi v letu 2023 znatna sredstva na postavki EU vključenost in digibon tako imenovan, za katere je bil v bistvu eden od namenov tudi zagotovitev sklada za oziroma začetne opreme za delovanje tega sklada. Gre namreč za izposojo opreme, ki, ko je posojena, jo nekaj časa nimaš, potem naj bi jo dobili nazaj ali pa dokler ne bi bila izrabljena. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je zato že ob sprejetju tega zakona oziroma sprememb zakona pristopilo k temu, da zagotovi te računalnike, da bo sklad lahko dejansko začel delovati 1. 1. 2024 na način, da je pristopilo k izvedbi razpisa, ki je bil v evropskem uradnem listu objavljen, na katerega se je na vsakega od štirih sklopov javljal vsaj po dva ponudnika in kjer smo dobili računalnike, ki so morali biti dobavljeni do konca novembra oziroma malo pred koncem novembra, zaradi tega, da smo jih lahko še v lanskem letu plačali. vmes, medtem ko je bil razpis že v teku, so se nam avgusta zgodile poplave, v katerih je bilo sprva o prvih poročanja medijev tako, če izhajamo iz tega merila, da je v bistvu veliko prizadetih družin, veliko prizadetih organizacij, javnih inštitucij in smo zato predlagali kot enega od ukrepov v interventnem zakonu zagotovitev oziroma zamenjavo uničenih računalnikov in ker nismo mogli tega zagotavljati fizičnim osebam, smo to zagotovili, smo oblikovali sklep oziroma člen tega zakona na način, da občine prizadetim javnim zavodom ali pa drugim inštitucijam pravnim osebam javnega prava zbere njihove potrebe in jih sporoči MDP zato, da jim nadomestimo uničeno računalniško opremo. Šlo je pa samo za zasebne računalnike. Tak člen je bil potrjen hkrati ob tem ko smo ker seveda nismo vedeli koliko bo teh potreb ker so se zbirala do konca septembra do 31. septembra je bil rok v zakonu in ker smo vmes imeli tudi občutek da da bo premalo teh 10000 računalnikov za vse potrebe, ki so se javljale v naših obiskih na terenu, v razgovorih z različnimi interesnimi skupinami, predvsem te, ki so, ki so ciljne za zagotavljanje tega mehanizma, je bilo vedno izpostavljeno, da je potreb po takih računalnikih veliko. Uradne statistike o tem, koliko je računalnikov pri ciljnih skupinah, ki so upravičenci do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in tako naprej, pa nimamo. To gre za stanje v njihovih gospodinjstvih in zaradi tega smo se morali zanašati na ocene. Po ocenah gre za v teh štirih skupinah, sklopih upravičencev za vsaj 400, če ne 500 tisoč upravičencev po tem zakonu. Vsekakor vsaj ti prvi upravičenci do denarne socialne pomoči, jih je več kot 80 tisoč v Sloveniji in nam se številka 10 tisoč računalnikov ni zdela velika, ker smo imeli še sredstva na tem, na tej postavki, smo jim rekli bomo kupili dodatne računalnike še za te upravičence, del jih bo pa za tiste, ki bodo pač povedali koliko, ki bodo, za katere bodo občine povedale koliko jih je potrebnih.

Tudi nas je presenetilo, da občine kljub temu, da smo jih večkrat spodbujali k podaji predlogov, so dejansko dale potrebo samo za 39 računalnikov in dale so potrebo še za nekatere drugo opremo, ki pa ni bila predmet tega zakona, recimo skenerje ali pa tiskalnike, ki niso bili predmet tega zakona in tistega jim nismo mogli zagotoviti in teh 39 računalnikov smo hitro razdelili. Vseskozi ob tem smo seveda razmišljali oziroma spremljali tudi druge naloge, ki jih moramo na podlagi ZSDV v povezavi s tem mehanizmom zagotavljati. Ena od njih je, da vzpostavimo oziroma, da v prehodnih določbah je sprejetje akta uredbe, ki določa, podrobneje določa mehanizem tega razdeljevanja, ki smo ga dolgo časa usklajevali z različnimi deležniki. MDDSZ pri tem je bil malo mogoče neaktiven pri, pri sodelovanju, pripravi tega, te uredbe in na koncu je čas, ki je v zakonu določen, se pravi kot 1. januar 2024 za datum vzpostavitve delovanja tega mehanizma na javnem skladu se bližal, smo dali v vladno proceduro uredbo, ki je bila oblikovana po željah Ministrstva za delo, vendar ni bila všeč Službi Vlade za zakonodajo. Ne da ni bila všeč, tudi dejansko je bila problematična, ko smo jo popravili v skladu z željami iz Službe Vlade za zakonodajo, pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni več želelo z njo soglašati. Tako, da mi smo uredbo dvakrat dali na Vlado, ta uredba je potrebna za delovanje tega, tega mehanizma in še ni usklajena.

Pomisleki gredo, pomisleki MDDSZ, ki smo jih mi tudi razumeli in zaradi tega smo predstavili prvo, prvo uredbo, je na Vladi oziroma na odboru Vlade, je v tem, da bomo imeli oziroma, da bo ŠRIPS(?) in je ŠRIPS in MDDSZ posledično imeli veliko, velik pripad papirologije oziroma vlog na, ker ocenjujemo, da bo, da bo želja po izposoji teh računalnikov velika in zato smo, smo skušali v uredbi v bistvu oblikovati način, kako bi malo lahko gradirali oziroma filtrirali te upravičence, ne, in zmanjšali obremenitev s temi prijavami. To je bila, naiven poskus, ker ne moreš z uredbo seveda urejati stvari, ki jih že zakon določa, saj če zakon ne bi določal prednostnega vrstnega reda, bi se to dalo mogoče z uredbo narediti, ampak smo že v zakonu napisali 4 kategorije teh upravičencev, ki jih ne moremo z uredbo nadalje drobiti oziroma tako je bilo mnenje vladne službe za zakonodajo.

V vsem tem času smo tudi sodelovali z / nerazumljivo/, pri njihovih potrebah, zadovoljevanju njihovih potreb po izgradnji kapacitet za izvedbo tega mehanizma in kljub temu pa v jeseni, ali pa tam sredi oktobra, ko nam je postajalo jasno, da, da bo z absorpcijsko sposobnostjo / nerazumljivo/ težave in ker se je tudi v javnosti nekako razumelo, da imamo računalnike, se je odprl plaz želja in potreb javnih zavodov s področja šolstva, tukaj predvsem imam v mislih osnovne šole, ki jih je tudi največ, seveda, po teh računalnikih, kjer vlada, ne bom rekel kronično pomanjkanje, ampak imajo veliko potreb in bi zlahka lahko absorbirali te računalnike. Imamo na področju vzgoje in izobraževanja imamo nekaj čez tisoč, mislim, da tisoč 60, tisoč 65 javnih zavodov, pa to niso samo osnovne šole, pa niso samo vrtci, glasbene šole, dijaški domovi, vse sorte, zavodi za otroke s posebnimi potrebami, in tako naprej.

Skratka upravičenci, za katere bi, mislim, da bilo ob zdravem razumu mogoče sklepati, da bi lahko bili prejemniki te opreme in smo iskali rešitve oziroma možnosti rešitev tudi za, tudi za to, da bi te računalnike prenesli na njih, če jih ta mehanizem ne bi bil pravočasno vzpostavljen, na / nerazumljivo/ in delujoč.

Tukaj je, potem se zadeva začela v javnosti rezonirati, začel se je KNJF, začele so se druge aktivnosti, mi smo še zmeraj, nimamo še jasnega odgovora, ali in kdaj bo ta mehanizem vzpostavljen in tudi nimamo jasne pravne podlage, da bi lahko v primeru, da ta mehanizem ne bo pravočasno vzpostavljen, da vzamemo plan B in damo to opremo, ki je bila kupljena iz sredstev, ki so bila predvidena za nakup te opreme tudi dejansko uporabimo. To je, mislim, da na prvo vaše vprašanje.

Zdaj, na drugo vaše vprašanje lahko seveda izvoljeni predstavniki ljudstva se seveda brez heca, resno, kot take imate vso pravico vedeti, kje so ti računalniki. Računalniki so v Logatcu, v skladišču Intereurope, so varno shranjeni in zavarovani in po varovanem območju, če jih hoče kateri iti pogledat, predstavnikov parlamenta, ni problema, imamo pa s pogodbenikom pač tako, ni neka posebna želja, da bi tam novinarji stali pred vrati in tudi za blagovne rezerve mislim, da vsi "glih" ne vedo kje so. Se lahko strinjamo, da, groba lokacija je znana, podrobno pa ne.

To sta pa dve vaši vprašanji. Duh časa… / nerazumljivo/