Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje.

Torej Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji 14. seji, in sicer 10. 1. 2024. Komisija izpostavlja, da je bil s strani Državnega sveta še isti dan, ko je bil v zakonodajno proceduro vložen obravnavani predlog zakona, v zakonodajno proceduro vložen tudi Predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah v Državni zbor, ki ga je Državni svet sprejel na pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča, Matjaža Švagana, Danijela Kastelica in Rajka Fajta. Predlog zakonodajnih sprememb pripravljen s strani Državnega sveta se v kar nekaj točkah sicer razlikuje od predstavljenega predloga zakona. Med drugim osebam s psihosocialno in intelektualno oviranostjo ne vrača zgolj aktivne volilne pravice, ampak tudi pasivno, torej volilno pravico v celoti.

Predlog zakona vložen s strani Državnega sveta predvideva možnost uveljavljanja pravic oseb s psihosocialno in intelektualno oviranostjo tudi pri volitvah v Državni svet. Na drugačen način ureja tudi vprašanje pomočnika pri prej omenjenim osebam pri izvrševanju njihove pravice.

V razpravi članov komisije je bilo opozorjeno, da je z vidika obsega podeljene volilne pravice nesmiselno sprejemati zakon, ki diskriminacije v zvezi z volilno pravico prej omenjenih oseb ne odpravlja v celoti, saj bi se s tem povzročilo novo diskriminacijo. Konvencija o pravicah invalidov namreč od države zahteva, da se vsem invalidom omogoči uveljavljanje tako aktivne, kakor tudi pasivne volilne pravice. Komisija je zato pozdravila napoved dano na komisiji, s strani predstavnic predlagatelja, poslanke Teze Novak in mag. Urške Klakočar Zupančič, predsednice Državnega zbora. Napovedali sta namreč, da bodo za današnjo sejo odbora pripravljeni amandmaji, ki bodo predlog zakona vsebinsko dopolnili z rešitvami iz novele Državnega sveta. Glede na to, da je bila vsebina novele vložena s strani Državnega sveta predstavljena vsem poslanskim skupinam in da je bila pri tem izražena podpora celotni ureditvi volilne pravice osebam s psihosocialno in intelektualno oviranostjo in osebam s težavami v duševnem razvoju v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov je edino smiselno, da se predlog zakona danes skladno s tem ustrezno korigira. Na komisiji smo razpravljali tudi v mnenju Zakonodajno-pravne službe državnega zbora, v katerem je slednja izrazila nekatere pomisleke, ki so precej podobni razpravi, ki jo je komisija opravila na obravnavi zakonodajne iniciative Državnega sveta. Komisija se strinja, da gre za dileme, ki se jih ne sme zanemariti kot nepomembne, kljub temu pa mora bistveno predlagane spremembe Zakona o volitvah v Državni zbor slediti vsebini Konvencije o pravicah invalidov in osebah s psihosocialno in intelektualno oviranostjo vrniti volilno pravico v celoti.

Prav tako smo bili s predstavnicama predlagatelja soglasni, da če se na tehtnico položi izpolnjevanje obveznosti Konvencije o pravicah invalidov in s tem podelitev volilne pravice vsem državljanom in na drugi strani morebitne posamezne zlorabe te pravice, je jasno, da podelitev volilne pravice pretehta nad skrbjo glede morebitnih zlorab sistema. Nezmožnost uresničevanja pravice torej ne more biti argument, da se nekomu posamezne pravice ne podeli. Četudi velika večina oseb s psihosocialno ali intelektualno oviranostjo ne bi izrabila volilne pravice to ni argument, da se jim ta pravica odreka.

Komisija še opozorila, da je pobuda za ureditev volilne pravice osebam s psihosocialno in intelektualno oviranostjo v osnovi prišla s strani navedenih organizacij in je bila v primeru vsebine predloga zakona, ki ga je v zakonodajno proceduro vložil Državni svet, z njimi tudi v celoti usklajena. Pri pripravi so sodelovali Zveza za cerebralno paralizo, Zveza Sonček, Zveza Sožitje, Zavod Risa in Društvo za kulturo Inkluzije. Našemu predlogu zakona sta podporo izrekla tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in Svet za invalide Republike Slovenije. Komisija je poudarila, da ni pomembno, s katere strani je bil sprožen postopek sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor. Ključno je, da je bil motiv za to s strani obeh predlagateljev enak, torej zagotoviti pravice tistim, ki so do njih upravičeni v skladu z mednarodno konvencijo. Komisija pri tem izpostavlja, da bo z vrnitvijo volilne pravice osebam s psihosocialno in intelektualno oviranostjo in s prekinitvijo prakse poseganja v volilno pravico navedenih oseb Slovenija v celoti izpolnila zahteve iz Konvencije o pravicah invalidov, ki smo jo ratificirali pred 15 leti.

Po opravljeni razpravi je komisija sprejela sklep, da predlog zakona podpira pod pogojem da bodo na današnji seji vašega odbora sprejeti ustrezni amandmaji ki bodo sledili rešitvam iz novele zakona, ki jo je v zakonodajno proceduro vložil Državni svet. Hvala.