in spoštovani. Hvala za besedo.

Drži danes sem tu kot predstavnik Ministrstva za javno upravo. Predlog novele ZVDZ, če smem tako, govori predvsem kot že omenjeno o podelitvi aktivni, aktivne volilne pravice vsem in tudi o t. i. izpolnitvenem pomočniku. Zdaj tu bi rad navedel naslednja dejstva. Kodeks dobre prakse pri volilnih zadevah s strani Beneške komisije navaja, da lahko pride tudi do odvzema te sicer zelo tehtne in pomembne ustavne pravice. Prav tako ta isti kodeks navaja, da do spremembe volilnih zakonodaje oz. tovrstnih zakonov naj ne bi prihajalo v času pred volitvami. Na tej točki tudi lokalna praksa torej Ustavnega sodišča pritrjuje tej logiki. Vemo, da bodo volitve v Evropski parlament že letos 9. junija, in vemo tudi, kakšni so približni roki za to izpeljati in seveda na ministrstvu z vso resnostjo in skrbnostjo pretehtamo vse te tako implementacijske vidike kot seveda vsebinske. Vemo, da je zagovornik načela enakih možnosti ocenil, da je obstoječa ureditev volilne zakonodaje v 7. členu konkretno neskladna s prepovedjo neposredne diskriminacije, kajti ne prestane testa sorazmernosti. Tako je bilo tudi s strani tega organa predlagana sprememba. S strani Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ta v 29. členu določa, da morajo države pogodbenice invalidom v skladu z načelom enakosti zagotavljati, da ti učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da so voljeni in izvoljeni. Med drugim konvencija pravi, da morajo države invalidom kot volivcem omogočati, da po potrebi in na zahtevo pri izražanju te volje lahko uporabijo pomoč osebe po njihovi izbiri. 79.a člen že obstoječega Zakona o volitvah v Državni zbor že zdaj zahteva, da se osebam z invalidnostjo, fizično denimo, dostopna vsa volišča, lahko imajo pravico do tega t. i. izpolnitvenega pomočnika, prav tako so invalidom na voljo tudi drugi načini, denimo glasovanje po pošti, na domu ipd. Znano mi je, da tudi s strani Varuha človekovih pravic je razmišljanje mnenja v smeri, da tudi obstoječa zakonodaja ne krši človekovih pravic, to se mi zdi tudi pomembno povedati na tem mestu. Dejstvo je tudi, da so javni poziv za odpravo omejitev volilne pravice naslovile mnoge nevladne organizacije in omenjeno je bilo tudi, da je več držav tudi v Evropski uniji, ima tovrstno ureditev. Kot zanimivost, aktivno volilno pravico za vse pozna kar 13 držav Evropske unije, medtem ko obe, torej aktivno in pasivno, torej pravico voliti in biti izvoljen, pozna skupno zaenkrat sedem držav Evropske unije. Navedel bi tudi še, da se je z vprašanjem, tem resnim vprašanjem volilne pravice ukvarjalo že pred 20 leti tudi Ustavno sodišče. Morda drugi časi, pa vendar pa da ne bom predolg, tam je ugotovilo tudi, da zakonodajalec kot tak lahko seveda tudi predpiše različne omejitve v okviru ustavne določbe, tako da s strani Ministrstva za javno upravo izražam načelno podporo tej plemeniti pobudi in novi ureditvi, če tako rečem, in hkrati seveda omenjam tudi tveganja. Ne bom šel tu v te detajle, saj so navedeni tudi v gradivih, ampak pomembno se mi zdi poudariti, da seveda pri tem je potrebno uvesti ustrezne varovalke tudi nenazadnje za te nove volivce, če smem, da bodo seveda, se jih se bo varovalo pred zlorabo te tako pomembne ustavne pravice. Prav vsem namreč mora biti zagotovljena svobodna volilna pravica in seveda spoštovati je treba nujno tajnost glasovanja. Čeprav drži, danes je tema novela enega zakona, Zakona o volitvah v Državni zbor, je pomembno tudi povedati, da seveda taka sprememba, se je potrebno poenotiti tudi v drugih volilnih zakonih in nenazadnje tudi še v enem izmed tehničnih zakonov o volilni evidenci, ki pa, drži, ne sodi v naš resor ampak v resor notranjih zadev, tako da se težko tu jaz opredeljujem.

In bi rekel v zaključni besedi, volilna pravica kot ena izmed ustavnih pravic, še posebej se mi zdi pomembna v ustavni demokraciji, je opredeljena v 43. členu Ustave Republike Slovenije kot splošna in kot enaka v tej določbi sta opredeljena le dva pogoja, in sicer državljanstvo in polnoletnost, vse nadaljnje urejanje pa je prepuščeno presoji zakonodajalca skladno z ustavnim okvirjem, stališči volilno-pravne stroke ter ne nazadnje mednarodno pravnimi zavezami naše Republike Slovenije. Tako da kot sem, že omenjeno, verjamemo in pravimo, da je pobuda plemenita in načeloma ureditev podpiramo. Seveda dodam kot izvršno oblast bomo izpeljali, kar bo po presoji zakonodajalca in zavedanju teh tveganj in izzivov tudi sprejeto.

Hvala lepa.