Hvala lepa za besedo in lep pozdrav. Koalicijski partnerji, tj. Gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati, smo 5. decembra 2023 Državnemu zboru predložili novelo Zakona o volitvah v Državni, zbor katere ključna sprememba je vračanje aktivne volilne pravice, tj. pravice voliti. Veljavna ureditev v Republiki Sloveniji namreč ne omogoča volilne pravice brezpogojno vsem odraslim državljanom, pač pa jo v primeru ugotovitve, da oseba ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in odloči, da ni sposobna razumeti pomena volitev, lahko volilno pravico odvzame. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve iz začetka leta 2023 približno 3 tisoč 500 državljanov, ki jim je bila odvzeta pravica, je približno 3 tisoč 500 državljanov, ki jim je bila pravica odvzeta, po nekaterih podatkih je verjetno zdaj že ta številka nekaj večja. Predlagana ureditev je odgovor na večletna prizadevanja civilne družbe zagovornikov pravic invalidov, Zagovornika načela enakosti in mnogih strokovnjakov, ki so na neustrezno ureditev, ki je sedaj v veljavi, že vrsto let opozarjali. O nedopustnosti takšnih odvzemov se je med drugim izrekel tudi komisar za človekove pravice Sveta Evrope, ki je dejal, da v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov ni prostora za postopke, v katerih bi sodniki ali zdravniki ocenjevali volilno sposobnost ljudi in omogočali odvzem volilne pravice, zlasti zato ker taki postopki niso predvideni za osebe brez invalidnosti. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi pa je ob zadnjem nadzoru slovenskih parlamentarnih volitev opozorila, da slovenska pravna ureditev omogoča odvzem volilne pravice zaradi težav v duševnem razvoju ljudem, zaradi težav v duševnem razvoju, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi, tako so zapisali. Res je, da so države, ki volilne pravice ne jemljejo nikomur, in države z drugimi praksami, tudi takšnimi kot je trenutno naša uveljavljena. Sama ne vidim utemeljenega razloga, da se Slovenija ne pridruži skupini tistih držav, ki o tem, kdo je sposoben razumevanja volitev in kdo ne, ne odloča in volilne pravice ne omejuje nikomur. Ustava Republike Slovenije v 43. členu pravi, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Ustavni red Slovenije dopušča, da se lahko z zakonom poseže v to pravico, gre pa tu za vprašanje po mojem mnenju etične, etičnosti političnih odločitev, spoštovanja človekovega dostojanstva in upoštevanja človekovih pravic kot tudi splošne, splošne konvencije, spoštovanje Konvencije o pravicah invalidov, katere podpisnica je Slovenija od 2008. Gre tudi za vprašanje o dopustnosti in sprejemljivosti dejstva, da se običajna večina običajnih ljudi brez vidnih posebnosti ali drugačnih posebnosti odloča o tem, kakšno je dopustno razumevanje pomena volitev ali na podlagi kakšnega razmisleka je posameznik sposoben oblikovati svojo odločitev. Dejstvo je tudi, da smo vsi državljani del naše skupnosti in sama menim, da je prav, da tako elementarno pravico demokratične ureditve kot je pravica voliti in s tem soodločati o odločitvah, ki se tičejo nas vseh, imamo vsi ne glede na naše osebne okoliščine. Volitve in volilna pravica namreč ni naravna danost, ki se je ne da spreminjati, pač pa je stvar dogovora in volilna pravica ni bila vedno pravica vseh in tudi še vedno ni. Mogoče lahko zaradi lažjega razumevanja+, zakaj se mi zdi pomembno, da ta korak naredimo ne glede na pomisleke mnogih, tudi Zakonodajno-pravne službe, potegnem vzporednico z volilno pravico žensk. Na primer na začetku razvoja sodobne demokracije je bila volilna pravica omejena le na ozek krog ljudi. Sprva je prevladoval cenzus premoženja, skratka bolj premožni so lahko volili, manj pa ne. Ko se je ta cenzus znižal, se je širil krog upravičencev do, volilnih upravičencev. Volilna pravica je bila pogosto omejena z izobrazbo, lahko celo s pismenostjo. Splošna volilna pravica za moške je bila na primer v Franciji uvedena leta 1848, prav tako v Švici na primer, leta 1920 pa se je razširila skoraj na vse zahodnoevropske države. Prve zahteve po ženski volilni pravici so se pojavile po francoski revoluciji približno leta 1790. Nova Zelandija, ki je bila prva država, ki je ženskam dala volilno pravico 1893. leta, v večini držav pa je bila potem volilna pravica žensk uvedena v 20. stoletju do leta 1921, v nekaterih šele po drugi svetovni vojni. Razlogi za to so, veliko razlogov je navedenih tudi, govorijo tudi o nerazumevanju. Francija in Italija šele leta 1946, Portugalska na primer šele leta 1974, Švica, ki je volilno pravico za moške uvedla relativno zgodaj (1848), žensko šele 1968, ženske pa so se za to pravico borile od leta, v Švici od leta 1886. Ženska volilna pravica je bila potem uvedena v mednarodno pravo leta 1948 s splošno deklaracijo Združenih narodov, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Dodatno jo je potrdila Konvencija o odpravi diskriminacije žensk, ki jo je prav tako sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 1979. Ponekod ženska volilna pravica še vedno ni uvedena. V Sloveniji je bila volilna pravica žensk uvedena leta 1848, kjer pa naj bi pa ženske takrat volile s posrednikom. Potem je bilo še nekaj različnih določil, tudi preko moža itn. Po prvi svetovni vojni, 15. maja 1920, je v uradnem listu zapisana splošna volilna pravica za osebe nad 21 let in s tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Volilna pravica je skratka dogovor in odseva duh časa in stopnje demokratizacije družbe. Zato menim sama, da je res čas, da v Sloveniji volilne pravice nikomur več ne jemljemo, vsekakor ne trajno.

Možnost odvzema volilne pravice je bila zapisana v Zakonu o volitvah v Državni zbor leta 1992. 2003. leta je Ustavno sodišče to ureditev razglasilo za neustavno in razveljavilo sporno zakonsko določilo, ker je bilo pridobitev oz. uživanje volilne pravice vezana na poslovno sposobnost oz. na podaljšanje roditeljske pravice. Ob odvzemu sposobnosti ali podaljšanja te roditeljske pravice je po zakonu samodejno nastopil odvzem volilne pravice, kar je bilo ugotovljeno, da je ustavno nedopustno. Je pa sodišče, Ustavno sodišče je takrat zapisalo, da zakonodajalec lahko predpiše različne omejitve za aktivno oz. za pasivno volilno pravico. Ker se to ni zgodilo, je potem, ker zakonodajalec ni predpisal drugače, je bila od 29. januarja 2004 dalje na podlagi ustavne določbe priznana volilna pravica vsem polnoletnim državljanom ne glede na njihovo psihosocialno in intelektualno okoliščino ali invalidnost. S sprejetjem novele Zakona o volitvah v Državni zbor leta 2006 pa se je ponovno uvedla možnost odvzema volilne pravice, o kateri odloča sodišče, vendar tokrat ne po avtomatizmu. Leta 2021 je bila z zadnjo novelo Zakona o volitvah v Državnem zboru usklajena še ureditev z novim družinskim zakonom in Zakonom o nepravdnem postopku, ki ne poznata več odvzema poslovne sposobnosti ali podaljšanja roditeljske pravice, temveč institut skrbništva. Ureditev, ki je urejena v Zakonu o volitvah v Državnem zboru, ki trenutno velja, ne vpliva zgolj na volitve v Državni zbor, temveč tudi na druge volitve, ker se zakoni, ki urejajo druge volitve, sklicujejo na ureditev volilne pravice v Zakonu o volitvah v Državni zbor, v Državni zbor. In na ta način tudi urejamo volitve v tej noveli, ki bo veljala, v kolikor bo sprejeta, tudi za vse druge volitve.

Skoraj istočasno, da grem zdaj na to, kako smo prišli do te novele in amandmajev, ki jih imate na mizi, skoraj istočasno z novelo, ki smo jo vložile koalicijske stranke, so svojo novelo, je svojo novelo vložil tudi Državni svet. Po pogovorih, ker gre vendarle za urejanje iste materije, smo hitro ugotovili, da je tudi naš cilj v resnici enak in smo se skupaj odločili, da bomo uskladili obe noveli in s predlogom, ki predlaga kar najbolj optimalno ureditev iz obeh predlogov, seveda če gledamo s stališča človekovih pravic, etike in politične odločitve in Konvencije o pravicah invalidov. Zato so predlogi amandmajev, ki sem jih kot predlagateljica zakona vložila kot amandmaje odbora, rezultat usklajevanja in pogovorov o obeh vloženih predlogov in v največji možni meri tudi upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe. Gre za pogovor med pripravljavci ene novele, naše novele koalicijske in novele Državnega sveta, skupaj pa smo opravili tudi pogovore z vsemi strankami v Državnem zboru.

Moje mnenje je, da se s to novelo seveda z vključenimi amandmaji, ki zagotavljajo vrnitev volilne pravice v celoti in ne zgolj aktivne ali pasivne, kar so zapisali v noveli Državnega sveta, vračamo k osnovnemu določilu slovenske Ustave, predvsem pa gre za dejanje oz. znak spoštovanja dostojanstva vseh odraslih ljudi v Sloveniji, ki jim je trenutno s trenutno ureditvijo volilna pravica odvzeta. Po novi ureditvi volilno pravico ne bo možno trajno odvzeti, saj bo univerzalna ne glede na osebne okoliščine kateregakoli posameznika oz. posamezne osebe. Odločanje o tem, koga in kako bomo volili, je zelo subjektivno dejanje in predpisati, kdo se odloča na podlagi pravih dejstev in kdo ne, ne bi smela biti odločitev nikogar drugega kot le osebe, ki se o tem odloča sama. Na to temo je bilo izvedenih tudi kar nekaj raziskovalnih nalog, ki govorijo tudi o sistemski diskriminaciji in o obveznosti, ki jo ima država, da sprejme pozitivne ukrepe za naslavljanje neenakosti, četudi gre v tem primeru za neenakost, ki je bila v času, ko je bila sprejeta, družbeno sprejemljiva, zdaj pa vsaj po mojem mnenju ni več. Po mojem mnenju ne smemo v noveli, o kateri se danes odločamo, skupaj z vloženimi amandmaji odbora vračamo volilno pravico osebam, ki jim je sodišče, ki jih je sodišče postavilo pod skrbništvo in jim je bila na podlagi veljavnega zakona volilna pravica odvzeta. Prav tako se volilna pravica trajno ne bo več odvzemala, v kolikor bo novela sprejeta. Novela tudi ureja pomočnika za te osebe, v kolikor pomočnika potrebujejo, ki si ga lahko izbere vsak sam; pogoj je le, da je pomočnik polnoleten. To ne pomeni, da pomočnik deluje kot pooblaščenec, pač pa mu samo pomaga izraziti njegovo voljo kot njegov pomočnik. Takšna ureditev sicer že velja, že vrsto let velja za osebe, ki zaradi telesne oviranosti ali nepismenosti ne bi mogle voliti, in zato menim, da ureditev te novele ne uvaja nekega novega še neuveljavljenega načina izvedbe volitev. Te spremembe tudi sledijo zgledu ureditve v številnih državah Evropske unije in če bomo danes vsi skupaj potrdili to novelo Zakona o volitvah v v Državni zbor, kajti potrebna je dvotretjinska večina, potem bomo lahko upravičeno vsi skupaj rekli, da je to večinska volja trenutnega sklica Državnega zbora in Državnega sveta in bomo skupaj uvedli volilno pravico kot neodtujljivo pravico vsake odrasle osebe v Sloveniji in po mojem mnenju bomo vsi skupaj na to lahko upravičeno ponosni. Zato upam, da bomo novelo skupaj z amandmaji odbora, ki so plod širokega usklajevanja in sodelovanja vseh akterjev znotraj držav..., parlamenta, danes na odboru potrdili in potem še potrdili še enkrat na, v okviru seje Državnega zbora. To bo tudi pomenilo, da na naslednjih volitvah, ki se nam obetajo že v tem letu, ne bomo več govorili o ljudeh, o odraslih osebah, ki volilne pravice nimajo.

Hvala.