Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod državni sekretar. Zahvaljujem se za predstavitev tega predloga stališča. Gre morda za bolj pomembno področje, vprašanje kot si ga na prvi pogled predstavljamo. Tudi sam se bom vrnil kakšnih pet let nazaj, ko je konec leta 2018 Evropski parlament potrdil strateški sporazum med Evropsko unijo in Japonsko, s tem je dejansko Evropska unija dobila skoraj 130 milijonski trg, povsem normalno pa je, torej dodatni trg, povsem normalno pa je, da ko poslujemo, če želimo uspešno, pošteno poslovati, da moramo zagotoviti in definirati tudi zelo jasna pravila glede pretoka oz. prostega pretoka podatkov. Danes imamo zelo različne tehnologije, ki nam pri tem pomagajo, seveda pa prinašajo tudi določena tveganja. In res je, Evropska komisija je potem leta 2019, v začetku leta 2019, sprejela sklep o ustreznosti za Japonsko in s tem ustvarila največje območje varnega pretoka podatkov na svetu. Ne bom zdaj šel v podrobnosti in kratil vašega dragocenega časa in govoril o številkah v evrih ali dolarjih ali enih jenih, kako pomembna, kako pomembno je gospodarsko sodelovanje EU-Japonska na področju blagovne menjave in na področju menjave storitev, vsekakor pa s tem sklepom Evropske komisije, ki sem ga omenil, o ustreznosti namreč vzpostavljamo kot Evropska unija največje območje varnega pretoka podatkov na svetu. Najbrž bo frekvenca spreminjanja in prilagajanja adaptacij teh protokolov o menjavi podatkov o prostem pretoku podatkov zelo visoka. Zakaj? Ravno zaradi tega, ker se tehnologije za izmenjavo podatkov zelo hitro spreminjajo. Poseben pospešek je digitalizacija kot taka, namreč digitalizacija poslovnih procesov dobila prav v času epidemije, eni celo govorijo o eksponentni rasti, ampak kakorkoli že, gremo v pravo smer in kot poslanska skupina, ki smo zagovorniki odprte trgovine, bomo seveda to stališče Vlade tudi na tem odboru podprli. Hvala lepa.